05 Mehurcki 2017

NEVERJETNI MAGNEZIJ

Teoretske osnove Kisline so kisle, baze so bazične, nekatere snovi pa niso ne kisle ne bazične, ampak nevtralne. Mnoge kisline so v hrani. Baze so v naravi manj razširjene kakor kisline. Kislost oz. bazičnost snovi lahko ugotavljamo s pomočjo kislinsko-bazičnih barvnih indikatorjev. Rdeče zelje vsebuje naravna barvila, ki nam služijo kot pokazatelj kislosti oz. bazičnosti preiskovane snovi. V vodnih raztopinah kislin prevladujejo oksonijevi ioni, v vodnih raztopinah baz pa hidroksidni ioni. Magnezij je zelo reaktivna zemljoalkalijska kovina. Na zraku zgori v bel magnezijev oksid, pri čemer oddaja močno belo svetlobo. Pri raztapljanju nekovinskih oksidov v vodi nastanejo kisline, pri raztapljanju kovinskih oksidov pa nastanejo baze. Ogljikov dioksid tvori z vodo šibko ogljikovo kislino. Reakcija nevtralizacije nastane med kislino in bazo. Pri tem dobimo vodo in ustrezno sol. Za ugotavljanje kislosti oz. bazičnosti vodnih raztopin lahko uporabimo nekatere snovi, ki lahko spreminjajo svojo barvo v odvisnosti od kislosti oz. bazičnosti okolja. Taka snov je rdeče zelje, ki vsebuje velike količine različnih barvil, ki jih imenujemo antociani (antocian – grško anthos = cvet, kyanos = moder). Ta so v vodi topna in se v zelo kislih vodnih raztopinah obarvajo rdeče, v nevtralnih vijoličasto in v zelo bazičnih vodnih raztopinah zeleno rumeno. Pigmente, ki jih najdemo v rdečem zelju, vsebujejo tudi jabolčna lupina, slive, grenivke.

REAKCIJE: 2Mg(s) + O 2 (g) → 2MgO(s)

Mg(s) + H 2 O (l) → MgO(s) + H 2 (g) MgO(s) + H 2 O(l) → Mg(OH) 2 (aq) NaHCO 3 (s) + CH 3 COOH(aq) → CO 2 (g) + NaCH 3 COO(aq) + H 2 O(l) CO 2 (g) + H 2 O(l) → H 2 CO 3 (aq) H 2 CO 3 (aq) + Mg(OH) 2 (aq) → MgCO 3 (aq) + H 2 O(l) Potrebščine Snovi Pripomočki • alkoholni kis (30 mL) • NaHCO 3 (8 g) • Mg (0,5 g) • vodovodna voda (70 mL, 30 mL) • 3 kapalke • merilni valj (250 mL) • erlenmajerica z odvodom • stojalo

• 4 epruvete • špiritni gorilnik • električni grelnik vode

• zaščitna očala • zaščitna halja • zaščitne rokavice

• prižema • pinceta • 3 čaše (150 mL)

• indikator rdečega zelja • vata, pomočena v etanol

Opis dela 1. V merilni valj nalijemo 70 mL vrele vode. Magnezij segrevamo, da zažari. Ko zagori, ga vstavimo v merilni valj z vrelo vodo. Pri tem poteče burna reakcija – magnezij burno reagira z vodo. 2. V erlenmajerico damo 8 g natrijevega hidrogenkarbonata. Povežemo jo s cevjo, ki jo potopimo v vodo. Dodamo 30 mL alkoholnega kisa. Pri tem nastane plin, ki ga vodimo v vodo. 3. Vzamemo vzorca obeh reakcij (dve kapalki) ter dokažemo nastanek kisline in baze s pomočjo indikatorja rdečega zelja (ena kapalka). Vzamemo tudi vodo (ki smo jo uporabili za reakciji – slepi vzorec) in ji določimo pH z indikatorjem rdečega zelja.

17