05 Mehurcki 2017

UMETNINE Z INDIKATORJI

Teoretske osnove Kurkuma je rastlina, ki je doma v tropskih gozdovih jugovzhodne Azije. V kurkumi se nahaja približno 5 % glavne zdravilne učinkovine z imenom kurkumin, ki prihaja iz skupine flavonoidov. Spojino kurkumin (Slika 1) so prvič kemijsko izolirali že davnega leta 1815, vendar je bilo potrebnih še več kot sto let, da so znanstveniki v celoti razbrali njeno kemijsko strukturo. Z intenzivnim raziskovanjem v 20. stoletju so znanstveniki odkrili tudi mnoge zdravilne lastnosti kurkumina za človeško telo. Kurkumin je naravni pH-indikator, ki spremeni barvo (v rjavo rdečo) v bazičnem okolju, v kislem pa je stabilen. Poznan je tudi kot aditiv E 100 [1].

Slika 1: Kemijska formula kurkumina (E 100) [2].

Sok rdečega zelja je naravni univerzalni indikator. Vsebuje velike količine barvil – antocianov (vodotopna barvila v rastlinski vakuoli). Ta barvila spremenijo barvo v močno in v šibko kisli raztopini. Enako velja za bazične raztopine. Antociani so obarvajo v kislem območju v odtenke od rdeče do vijolične (nevtralno območje), v bazičnem pa od modre prek zelene do rumene barve. Rdeče zelje vsebuje okoli 15 različnih antocianov. Kot obarvano komponento večinoma vsebujejo spojino cianidin (Slika 2) [3].

Slika 2: Sprememba strukture cianidina v bazičnem in kislem okolju

15