Pa kaj če pišem 2022

7. Je iskati se muka, ni lahko, ker vse v meglo črno je obdano, ničesar ni, kar bilo bi ti znano, pove iz izkušenj mu staro drevo, skozi leta izkušenj več sto in sto, bilo neizbrisano zaznamovano, vsaka napaka z veliko rano, za bolečino drevo veka bridko, želel sem srce si nekoč odpreti in pogledati, zakaj tako trpé, ko sem videl, si želel ga objeti, a povedal mi, da to ni, kar želé, želé to, da ga nehajo vrteti, enkrat našel bom izgubljeno srce. 8. Enkrat našel bom izgubljeno srce, takrat odprla se bodo nebesa, od bliže spoznal nebeška telesa, kdaj in kje, žal še pesnik čisto ne ve, ob tej misli nasmeh pride nehoté, za hip pomislim na možna čudesa, a takoj rja mi ustavi kolesa, kaj zavira moje misli, jih kroté, sem sam res kriv za takole krotenje, se razdiram pa še iščem milino, razkol, moje neskončno je trpljenje, je možno, da dosežem kdaj višino, al večno poslušal božje grmenje, nosim bolečino, grenko praznino.

48