Pa kaj če pišem 2019

Krvavo rde č madež

z železnim

PLIŠASTI MEDVEDEK

leži na sivi

objemom.

V uli čni izložbi stoji prašna polica, na njej sameva majhen plišasti medvedek. Trohnoba mu odžira že oguljena lica in čas ga ovija v pajčevinast zapredek. Nem in negiben čaka novega lastnika, da s prstom uprtim vanj, vdre skozi vrata. V sencah reči se moteči svetlobi umika, ne pogled, ne dotik ga ne prepoznata. Le včasih - kdaj pa kdaj, se redek gost pojavi samo za bežen hip, prizanese igrači blag smehljaj, se obrne - in že izgine v ulični utrip.

posteljnini ulice.

Brezvoljnost vojaka,

Črna vrana leti

ki koraka

po svetlomodrem

po ulici

nebu, tam,

odmeva

levo od bledega sonca,

v podtalnici misli.

in si išče mrhovine

Mestne luči

za zajtrk meglenega jutra.

so oranžna

Dež obarva ceste črno;

žerjavica,

sive, sončne ulice sreč e

ki osvetljuje

skrivajo svoje zgodbe sramote.

nebesno črnino.

Le v samoti

Cigareta

pokažemo pravi obraz,

se v jutru ugaša,

le v samoti

misli potihnejo,

G rega H r i b

smo vsi enaki.

melanholija ostaja.

M eta M ežan

Neka čudna

melanholija

je v zraku …

al

ža : Preobrazba

Nemo lega

120

121

na svet