Pa kaj če pišem 2019

NEZAMENLJIVO OTROŠTVO

vidiš saŵo Ŷa podeželju, ko Ŷi daleč Ŷaokoli ĐestŶe razsvetljave iŶ ediŶo, kar seŵ slišala, je ďilo ďratovo ŵirŶo dihaŶje iŶ stričevo gloďoko ogaďŶo hropeŶje iŶ vzdihovaŶje. Svojo roko je potegŶil veŶ izpod ŵojih hlačk, veŶdar je, kar se da hitro, sveže ŶavlažeŶo poriŶil Ŷazaj za ďoŵďaž. Čutila seŵ ŵočaŶ pritisk, ki ga je ustvarjal s svojiŵi prsti iŶ vedela, da ŵi oďčutek preprosto Ŷe ugaja iŶ se ga ŵoraŵ zŶeďiti. VeŶdar Ŷiseŵ ďila zŵožŶa, iz seďe Ŷiseŵ spravila Ŷiti ŶajŵaŶjšega »a« Ŷiti jokala Ŷiseŵ. V tisteŵ treŶutku poskusa upora, pa ŵe je potisŶil ďližje k seďi oziroŵa k svojeŵu spodŶjeŵu delu telesa. SoŵŶiŵ se tople solze Ŷa liĐu iŶ spoŵŶiŵ se ŶotraŶjega kliĐa »Ŷa poŵoč«. Na koŶĐu seŵ iz seďe le spravila kliĐ ďrata: »Borut, Borut!« PredeŶ se je zďudil, je ďil striĐ že v spe čeŵ položaju iŶ se pretvarjal, da seŵ s kričaŶjeŵ preďudila tudi Ŷjega. Brat ŵe je pogledal iŶ opazil, da seŵ gola. VerjetŶo je ŵislil, da seŵ se slekla v spaŶju. Peljal ŵe je Ŷa straŶišče, ker seŵ ga tako prosila. Kaj se je zgodilo po teŵ, se Ŷe spoŵŶiŵ Ŷajďolje. Ko sva se z ďratoŵ vrŶila, je postelja saŵevala, striĐa pa tudi ŶasledŶje jutro Ŷi ďilo Ŷa spregled. Nikoli več Ŷiseŵ hotela prespati pri ďaďiĐi, a Ŷikoli tudi ŶoďeŶeŵu povedati zakaj. (od loŵek) Maja LIČEN

Moje življeŶje je sestavljeŶo iz treh delov. Preprosto se Ŷe Ŷajdeŵ saŵo v eŶi podoďi, ker seŵ raje troje različŶo. Najlažje je ďiti odsev tistega, kar si drugi želijo, da si. IŶ saŵa kot ŶajstŶiĐa seŵ koŵuŶikativŶa, zďavŶa iŶ vedŶo pripravljeŶa Ŷa žur. Kot drugo seŵ to, kar čutiŵ. To, da živiŵ za uŵetŶost iŶ predvseŵ za lepoto žeŶske, da si jo vzaŵeŵ s slastjo iŶ strastjo, da čutiŵ ŶjeŶo trepetajoče telo. Tretji del ŵojega življeŶja pa je tistih Ŷekaj ŵuŶut predeŶ padeŵ v saŶje, ko razŵišljŵ o eŶeŵ iŶ isteŵ, o ŵori iŶ sovraštvu, o izguďi otroške ŵiliŶe, čistosti iŶ ŶedolžŶosti. Ko razŵišljaŵ o svojeŵ ŶezaŵeŶljiveŵ otroštvu. Iŵela seŵ ϲ let iŶ ďilo je ŵed poletŶiŵi počitŶiĐaŵi tik pred vstopoŵ v ϭ. razred. S polďratoŵ Borutoŵ sva ostala za eŶo Ŷoč pri ďaďiĐi po ŵateriŶi straŶi. Te ďaďiĐe ŶoďeŶ od Ŷaju pravzaprav Ŷi pozŶal ďolje kot po iŵeŶu. Živela je v zelo stari uŵazaŶi hiši, v kateri je zaudarjalo po plesŶi. Nikoli Ŷe ďoŵ pozaďila tega voŶja, ki ŵe je ves čas dražil Ŷa kašelj iŶ zaradi katerega seŵ zadrževala dih iŶ poteŵ spet Ŷa hitro vdihŶila iŶ zadržala, dokler Ŷiseŵ iŵela že popolŶoŵa rdečih liĐ. BaďiĐa je iŵela ϱ otrok. Štiri siŶove iŶ ŵojo ŵater. Trije od ŵojih sriĐev so ďili težki alkoholiki iŶ so že večkrat prej iŵeli težave s poliĐijo. NoďeŶ od Ŷjih Ŷi delal oziroŵa služil, zato jih je vse že odrasle, preživljala ŵoja ďaďiĐa. Najŵlajši je ďil star Ϯϱ let iŶ kliĐali so ga Lojz. VedŶo je ďil ďolj tihe Ŷarave, saŵo sŵejal se je Ŷekoliko preveč. IŶ tisto ediŶo Ŷoč, ki sva jo z ďratoŵ ŵorala preživeti v tej hiši, sva spala prav z Ŷjiŵ. SpoŵŶiŵ se, da ŵe je ďrat pred spaŶjeŵ okopal ter preoďlekel iŶ ŵi povedal pravljiĐo. VedŶo je skrďel zaŵe, pozŶalo se je, da je ϳ let starejši iŶ počutil se je odgovorŶega. Legla seŵ Ŷa srediŶo postelje iŶ hitro zaspala. To pa je ďil čudež, kajti vedŶo seŵ se doďesedŶo ŵatrala, da seŵ zaspala iŶ tudi ko ŵi je uspelo, seŵ se poteŵ poŶoči še ŶajŵaŶj trikrat zďudila. To Ŷoč seŵ se zďudila saŵo eŶkrat, a Ŷaprej Ŷiseŵ zaspala iŶ ŵisliŵ, da po tej Ŷoči še Ŷekaj časa Ŷiseŵ oďčutila tistega pravega gloďokega spaŶĐa. Zďudila seŵ se zaradi čudŶega oďčutka Ŷa svojeŵ telesu. Začela ďi kričati, če Ŷe ďi ďila v tisti zŵedeŶosti, oŵotiĐi, ki jo čutiš takoj, ko se zďudiš. SpodŶjega dela pižaŵe, ki ŵi jo je prej ďrat oďlekel, Ŷi ďilo več Ŷa ŵeŶi, stričeva roka pa se je riŶila pod ŵojiŵi ŵajhŶiŵi spodŶjiŵi hlačkaŵi. Ničesar Ŷiseŵ razuŵela, gledala seŵ v teŵo, tisto pravo teŵo, ki jo

Meta Mežan: NASPROTJA 1. mesto na natečaju za najboljšo risbo Nasprotja

118

119