Oskarjevi Gruzija in Armenija

KRATKA ZGODOVINA Ko govorimo o Armeniji v zgodovinskem okviru, se pod tem pojmom skriva poleg današnje Armenije tudi precejšen del današnje vzhodne Turčije. PRAZGODOVINA Ostanki, ki so jih našli na tleh današnje Armenije, pričajo o prisotnosti prednika človeka že pred 800.000 leti. Več tisoč let stari petroglifi (v skale vklesane risbe) in ostanki observatorijev pa dokazujejo, da so že zelo zgodaj opazovali tudi nebesna telesa. KRALJESTVO URARTU Prva samostojna država na zgodovinskem ozemlju Armenije je nastala po propadu velikega Hetitskega imperija v 12. stoletju p. n. š. v okolici jezera Van v današnji Turčiji. Sicer precej samozadostno kraljestvo v Armenskih gorah je trgovalo s svojimi sosedami, pa tudi z Afganistanom, od koder so uvažali kositer, za izdelavo brona, in s Kitajsko, saj so se iz tistega časa ohranili celo nekateri kosi svile. Zaton Urartuja se je začel v 7. stoletju p. n. š. z vpadi sovražnih nomadskih plemen, dokončno pa so njihovo izginotje povzročili tudi Medijci iz današnjega Irana. Danes na to kraljestvo spominja ime gore Ararat, ki je še vedno nacionalni simbol današnje Armenije. ARMENIJA V NAJVEČJEM OBSEGU Perzijski Ahemenidi in Aleksander Veliki s svojimi nasledniki so v naslednjih nekaj stoletjih vladali ozemlju Armenije. V 2. stoletju p. n. š. pa so Rimljani za kralje neodvisne Armenije imenovali generale, ki so bili pokorni njihovemu cesarstvu. Leta 95 p. n. š. je na oblast prišel Tigran Veliki iz dinastije Artaksidov, ki velja za prvo kraljevo dinastijo Armenije, in osvojil precejšnje ozemlje. To je bila druga in tudi največja samostojna država na ozemlju zgodovinske Armenije. V 2. stoletju našega štetja je Armenija izgubila samostojnost. Sprva so jih nadvladali Rimljani, nato Perzijski Sasanidi, nato pa so oblast konec 3. stoletja zopet prevzeli Rimljani.

33