Oskarjeva Velika Britanija

še tedaj norveško govoreči deli na severu - Sutherland, Caithness, Shetlandski in Orkneyjski otoki). 1295 – podpisana je ena najstarejših pogodb o zavezništvu med Škotsko in Francijo: Auld Alliance (Stara zaveza). Največja nevarnost za Škotsko je bila sosednja Anglija, s katero sta bili že od nekdaj v sporih. Prvič so Škoti pod nadoblast močnejše južne sosede prišli konec 13. stoletja – angleški kralj Edvard I. Dolgonogi porazi Škote leta 1296 ter zagospodari na Škotskem. Škotski narodni junak William Wallace je zbral vojsko in leta 1297 premagal angleško vojsko pri kraju Sterling. Wallace je bil pozneje poražen – po izdaji so ga Angleži ujeli in obesili v Londonu leta 1305. Njegov boj je navdihnil kralja Roberta Brucea (Robert the Bruce), ki je junija 1314 ponovno premagal Angleže v znameniti bitki pri Bannockburnu; Škotska postane neodvisna. 1320 – s sestavo deklaracije The Declaration of Arbroath , mora papež priznati škotsko neodvisnost. 1603 – Škotska in Anglija skleneta personalno oziroma dinastično unijo ( Unions of the Crowns ): škotski kralj James VI. postane tudi angleški kralj James I. in s tem kralj nove unije, v kateri sta pod eno krono združeni Škotska in Anglija. Obe kraljevini imata od sedaj naprej skupnega kralja. Škotski parlament se razpusti, in sicer v zamenjavo za prosto trgovino med obema deželama, angleški denar za poravnavo škotskih dolgov, angleško privolitev v obstoj ločene zakonodaje in prezbiterijanske cerkve ter pomoč Angležev v boju proti upornim Highlanderjem (Višavcem). Kadar Škoti govorijo o Highlandsu, s tem mislijo na zgornji dve tretjini Škotske. Vse, kar Evropejci povezujejo z imenom Škotska, od navad, jezikovnih posebnosti in škotskih vzorcev tekstila, v glavnem prihaja s tega območja.

1707 – Act of Union uradno združi Škotsko, Anglijo in Wales v Združeno kraljestvo Velike Britanije.

58

Made with FlippingBook - Online catalogs