Oskarjeva Velika Britanija

Do leta 1707 je bila Škotska suverena država, čeprav je bila združena s kraljevino Anglijo. Združitev v unijo izhaja iz pogodbe o združitvi in sta jo sprejela parlamenta obeh držav, kar je na Škotskem pripeljalo do protestov. Škotski pravni sistem še danes ostaja ločen od Anglije, Wales-a in Severne Irske, prav tako so ločene pristojnosti v javnem in zasebnem pravu.

1745 – začetek upora jakobincev, ki ga vodi Bonnie Prince Charlie.

Škotska je bila po 12. stoletju razdeljena na germansko govoreče Nižavje, kjer so prebivalci govorili jezik, ki se imenuje Scots , škotščina, in Višavje, kjer je keltsko govoreče prebivalstvo živelo organizirano v klane. V primerjavi z nižavskimi Škoti, ki so bili od 16. stoletja protestanti, je v Škotskem višavju živelo še veliko katoličanov. 1746 – Angleži in nižavski Škoti v krvavi bitki pri Cullodnu premagajo višavske klane. Začne se kulturno iztrebljenje keltskega Višavja. Galski jezik in kilti so prepovedani, klanske organizacije odpravljene, voditelji izgnani. S tem je konec klanskega načina življenja in zatrto še zadnje upanje po neodvisni in svobodni Škotski. Začele so se tako imenovane čistke (clearances): lojalistični lastniki zemlje so lahko izgnali prebivalstvo in ga nadomestili z ovcami. Tako je več keltskih Galcev pristalo v Severni Ameriki kot na Škotskem. Posledica teh čistk je opustela praznina Višavja.

Neke vrste škotsko maščevanje Angležem je bila ameriška vojna za neodvisnost. Med najglasnejšimi v tej vstaji proti britanskemu kralju so bili namreč Škoti.

1740 - 1830 – škotsko razsvetljenstvo: večji filozofski, literarni, znanstveni in zgodovinski dosežki. Adam Smith (1723 - 1790), pisec Bogastva narodov, utemelji klasični ekonomski liberalizem. 1801 – Kraljevina Velika Britanija se združi s Kraljevino Irsko v Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske.

59