Oskarjeva Velika Britanija

Zaradi spora o nasledstvu leta 1066 osvojijo Anglijo Normani (ki so prvotno izvirali iz Skandinavije). Osvojitev je povzročila skoraj popolno razlastitev angleške elite in jo nadomestila z novo, francosko govorečo aristokracijo, katere jezik je imel dolgoročen in stalen vpliv na angleški jezik. Leta 1215 je podpisana Magna Carta, dokument, ki je omejil moč vladarja z zakonom in zaščitil privilegije svobodnjakov. V 14. stoletju so spori glede nasledstva povzročili stoletno vojno. Leta 1348 se je začela epidemija kuge, ki je pobila skoraj polovico prebivalcev Anglije. Od 1453 do 1487 je potekala državljanska vojna med dvema vejama kraljeve družine med Yorkisti in Lancastrijani, znana kot vojna vrtnic. Zmagali so slednji, na prestol pride dinastija Tudorjev. Zgodnja moderna V času dinastije Tudorjev v Anglijo pride renesansa. Anglija začne postajati pomorska velesila, intenzivno se poveča raziskovanje Zahoda. Henry VIII. se leta 1534 odcepi od katoliške cerkve in se proglasi za voditelja Anglikanske cerkve ( Church of England ). Pod vladavino Henryjevih hčera, Mary I. in Elizabete I., zopet pride do verskih sporov; prva se vrne h katolištvu, medtem ko se druga zopet odcepi in nasilno asertira nadvlado anglikanske vere. Leta 1585 je ustanovljena prva kolonija Roanoke v Ameriki. Leta 1603 se spremeni politična struktura na Otoku, ko kralj Škotov, James VI. nasledi angleški prestol kot James I. in pride do združitve. Od 1642 - 1651 poteka civilna vojna med podporniki parlamenta in med rojalisti. Zmagajo prvi, kralja usmrtijo, vodja parlamentarcev, Oliver Cromwell pa postane Lord Protector (Zaščitnik) Commonwealtha (ki je nadomestil kraljevino). Sledi obdobje njegove osebne vladavine do leta 1660, ko se restavrira monarhija in je določeno z Bill of Rights , da kralj in parlament vladata skupaj, s tem da ima parlament resnično oblast. Leta 1666 veliki londonski požar uniči mesto, ki ga kmalu potem ponovno zgradijo. V parlamentu se pojavita dve struji – Toriji in Wigi.

28