Oskarjeva Turčija

KRATKA ZGODOVINA 7500 pr. n. št. ÇATALHÖYÜK: Urbano kulturno središče, prva svetišča in keramika v Anatoliji, kipci boginje KIBELE (boginja mati, boginja plodnosti, rodovitnosti). 2500–2000 pr. n. št. HATI: Prva civilizacija na anatolskih tleh; ker niso poznali pisave, imamo le malo ohranjenih virov. 1750–1200 pr. n. št. HETITI: Staro hetitsko kraljestvo; prišleki iz severovzho da ustanovijo kraljestvo s prestolnico v Hatuši. Bili so vojaška elita, imeli so več kot 1000 bogov, ker so v svoj panteon sprejemali tudi bogove podjar mljenih ljudstev. So sodobniki Egipčanov, Ramzes II. in Hatušili III. podpišeta prvo mirovno pogodbo na svetu za bitko pri Kadešu sredi 13. st. pr. n. št. 1200–1100 pr. n. št. ČAS TROJANSKIH VOJN: Boji med Hetiti in avtohtonim prebivalstvom proti Grkom in drugim prišlekom. Je tudi čas propada hetit skega kraljestva; trojanske vojne opiše Homer v Iliadi. 1200–700 pr. n. št. FRIGIJCI: Ljudstvo iz Trakije, prestolnica Gordion je v osrednji Turčiji, znana kralja Gordij (gordijski vozel) in Midas (legenda o zlatem dotiku), največji tumul (okrogla anatolska grobnica) v Anatoliji. 1100–620 pr. n. št. KRALJESTVO URARTU: Območje okoli jezera Van na skrajnem vzhodu Turčije, prestolnica Tušpa (današnji Van), dobri obdelovalci kovin. 1200–700 pr. n. št. VELIKE GRŠKE SELITVE: Najprej se selijo Dorci, nato Jonci in Eolci, poselijo celotno turško egejsko obalo. JONIJA: Območje osrednjega Egeja, cvetijo mesta Milet, Priene, Efez, Smirna … Tu se začneta razvijati grška filozofija in znanost. Znani jonski naravoslovci: utemeljitelj filozofije Tales iz Mileta, Anaksimander in Anaksi men, Heraklit iz Efeza (»Vse teče.«), arhitekt Hipodam (mrežni plan mesta), pesnik Homer iz Smirne (spisal Iliado in Odisejo). 700–545 pr. n. št. LIDIJA: Prestolnica Sarde, slavni kralj Krez (560-546 pr. n. št.) osvoji celotno egejsko obalo, izumi PRVI DENAR NA SVETU – kovance iz elektruma, mešanice zlata in srebra (slovenski izraz: »Bogat kot Krez«). 546–334 pr. n. št. PERZIJCI: Ahamenidska perzijska dinastija, kralj Kir premaga lidijskega kralja Kreza, Perzijci ustanovijo svoje satrapije (province), anatolska prestolnica ostajajo Sarde, hudi časi za maloazijske Grke, visoki davki – zato se Grki začnejo upirati; 500-448 pr. n. št. grško-perzijske vojne

9

Made with FlippingBook - Online magazine maker