Oskarjeva Turčija

(494 pr. n. št. bitka pri otočku Lade), 448 pr. n. št. sklenjen Kalijev mir, s kate rim so se Perzijci obvezali, da bodo spoštovali avtonomijo grških mest. 334–323 pr. n. št. ALEKSANDER VELIKI: (rojen l. 356, vstop v Anatolijo l. 334, umre l. 323 pr. n. št.). Živel je kratek čas, a veliko osvojil (z mečem in Homerjem), premagal glavno velesilo tistega časa, Perzijo, poskušal združiti Vzhod in Zahod, začetek helenizacije. 323 pr. n. št. po Aleksandrovi smrti si njegovi generali razdelijo veliko ozemlje: Ptolomej – Egipt, Antigon – Grčija, Lizimah – severozahodna Turči ja, Selevkid – celoten Bližnji vzhod od južne Turčije pa vse do Irana in Indije. 280–133 pr. n. št. PERGAMSKO KRALJESTVO: Prestolnica Pergamon, slav na pergamska knjižnica, tu izumijo pergament, zdravilišče Asklepion, zadnji pergamski kralj Atal III. v svoji oporoki zapusti kraljestvo Rimljanom. 133 pr. n. št.–395 n. št. RIMLJANI: Efez postane prva prestolnica rimske province Male Azije, druga pa leta 330 Konstantinopel, 313 z milanskim ediktom postane krščanstvo dovoljena vera, 381 postane krščanstvo edina dovoljena vera v Rimskem cesarstvu. Zaradi večinsko grškega prebivalstva se latinščina kot pogovorni jezik nikoli ne uveljavi, grščina ostaja lingua franca. 395–1453 BIZANTINSKO CESARSTVO: Vzhodnorimsko cesarstvo preživi Zahodnega za skoraj 1000 let. V tem času se postavijo krščanske verske dogme na sedmih ekumenskih koncilih (prvi l. 325, zadnji l. 787). Višek razcveta imperija predstavlja 6. stoletje, čas cesarja Justinijana, ko je bilo cesarstvo največje, čas, ko je nastal znani Codex Iustinianum (ki ostaja temelj zahodnega prava), in to je tudi čas, ko se zgradi slavna bazilika Haghia Sophia. V 7. stoletju arabski vdori oslabijo imperij, v 8. in. 9. stoletju se pojavi ikonaklazem, ko se za nekaj časa prepovesta raba in čaščenje ikon (verskih podob). Hud udarec oslabljenemu imperiju so tudi križarske vojne. Kristjani v četrti križarski vojni v 13. stoletju popolnoma izropajo in uničijo Konstantino pel. Bizantinci so še dovolj močni, da branijo svojo prestolnico pred Seldžuki, a ta pade pod močnejšimi Osmani. 11. stoletje PRIHOD TURŠKIH PLEMEN: Prvotna domovina turških plemen so osrednjeazijske stepe, območje današnje Mongolije in severozahodne Kitajske. Plemena so se zaradi slabih življenjskih pogojev začela po 3. stoletju preseljevati proti zahodu. V 9. stoletju že najdemo veliko turških plemen v današnjem Iranu, v 11. stoletju pa vstopijo v Anatolijo. 1071–1300 SELDŽUŠKI IMPERIJ: 1071 Seldžuki porazijo Bizantince v bitki pri Manzikertu in ustanovijo državo s prestolnico v Konyi. Zlata doba

10