Oskarjeva Turčija

TURŠKI JEZIK Ocenjuje se, da turško govori okoli 100 milijonov ljudi – na območju med Kitajsko in Balkanom. Po Unescovi listi je turščina enajsti najbolj govorjeni jezik na svetu. Turščina ni indoevropski jezik in sodi v ural-altajsko skupino, v katero spada jo tudi madžarščina, finščina, pa tudi mongolščina, japonščina in korejščina. Je aglutinacijski jezik , kar pomeni, da se korenu besede dodajajo pripone, ki izražajo kraj, čas, osebo in število. Npr. beseda ev pomeni hiša, evde – v hiši, eve – proti hiši, evimde – v moji hiši, evler – hiše … Tako lahko ena sama beseda pove toliko, kot bi v drugih jezikih povedali s celim stavkom. Zgodovinski pregled: Ko so turška plemena prevzela muslimansko vero, so prevzela tudi arabsko pisavo. Tako so do začetka 20. stoletja turško pisali v arabski pisavi – to je bila t. i. osmanska turščina . 80 % vsega besedišča so takrat sestavljale arabske in perzijske besede. Leta 1928 Atatürk izpelje jezikovno reformo in zamenja arabsko pisavo z latinsko. Zapišejo jo fonetično – to pomeni, da vsak glas dobi svojo črko, in tako ima danes turška abeceda 29 črk. Turščino takrat »očistijo« – številne arabske in perzijske besede zamenjajo za »prave turške«. Turščina se je v letih od Atatürkove reforme spremenila toliko, da njegovi govori zvenijo arhaično, večino so jih morali prevesti v öztürkçe oz. moderno turščino . Danes je še vedno okoli 30 % besed arabskega in perzijskega izvora: npr. portakal (pomaranča), şarap (vino), sabah (jutro), dakika (minuta), saat (ura), meydan (trg), cami (mošeja), dükkan (manjša trgovina) … Veliko besed je v zadnjem stoletju prispevala francoščina , npr. tünel (predor), enteresan (zanimivo), garaj (garaža), tuvalet (WC), bisiklet (kolo), bilet (vstopnica), müze (muzej) … V zameno pa je tudi turščina dala nekaj besed evropskim jezikom: divan, sofa, köşk, çay, yoğurt …

63