Oskarjeva Turčija

V dolinah brez jurčkov in strmih sten so dolbli nižje. Premožnejši so gradili hiše in tako so nastajale tudi vasi. Pod hišami so v mehki kamen kopali skladišča. Le-ta so se počasi razširjala v prava podzemna mesta, kamor so se skrivali prebivalci v nevarnih časih. To so šele bila nepregledna mravljišča, saj se je lahko pred sovražno vojsko v njih skrivalo do 20.000 ljudi do 6 mesecev. Si lahko predstavljate življenje pod zemljo? V vlagi in brez luči, v majhnih podzemnih komorah in ozkih, na pol prehodnih hodnikih? Pa vendar takra tni prebivalci niso mislili na tegobe tesnih bivališč, saj jih je nad zemljo čakala le kriva sablja … Seveda, tudi napadalci si niso upali v podzemlje … veliko močnejša vojska bi lahko v podzemnem mestu brez sledu izginila! Po priznanju krščanske vere (cesar Konstantin je leta 313 izdal Milanski edikt), še posebej pa po razglasitvi krščanstva kot državne vere (cesar Teo dozij leta 381), se oblikujeta duhovščina in meništvo. Kapadokija postane eno najpomembnejših krščanskih središč, predvsem po zaslugi svetega Bazilija Kapadokijskega, pod njegovim nadzorom se v odročnih dolinah razvije množica meniških skupnosti. Samo v dolini Goreme naj bi bilo 365 cerkva in samostanov – za vsak dan v letu po en. Navkljub 800-letni musli manski oblasti je bila še v začetku 20. stoletja skoraj polovica prebivalstva kristjanov (Grkov). Potem pride leta 1923 do velike izmenjave manjšin med Grčijo in Turčijo in grški kristjani morajo v Grčijo, na njihovo mesto pa pridejo grški Turki iz Trakije in okolice Soluna. Danes je Kapadokija večinsko muslimanska dežela. Prišleki iz Grčije se niso mogli udomačiti v izdolbenih jurčkih in dimni kih ter strmih terenih. V stabilnih časih moderne Turčije ni bilo potrebe po obrambni gradnji, zato so zgradili običajne vasi na bolj dostopnih krajih, vanje pa speljali vodo, elektriko in telefon ter zgradili ceste. Turški prebivalci so jim sledili. V skalo vklesana bivališča in podzemna mesta danes samevajo in najeda jih zob časa. Po letu 1950 je turška država zaradi sanitarnih razlogov iz stožcev in pod zemnih bivališč izselila še zadnje vztrajne prebivalce. Potem je vse pravljične formacije razglasila za zaščiteno območje in nacionalni park, zaščitila propa dajoče cerkve in samostane ter se lotila njihove prenove in vzdrževanja. Slano jezero je drugo največje jezero v Turčiji, ostanek nekdanjega morja. Ima okoli 1500 km² površine in največjo globino 2 m. Turki od tu pridobijo letno okoli 150.000 ton soli, to je kar ¼ vse turške proizvodnje.

34