Oskarjeva Turčija

OBMOČJE MARMORNEGA MORJA Regija Marmara je najmanjša in najbolj naseljena regija Turčije. Predstavlja 8,6 % turškega ozemlja, tu pa živi 30 % prebivalstva. Ime je regija dobila po Marmornem morju. Ima sredozemsko (vlažno subtropsko) podnebje. MARMORNO (ali Marmarsko) MORJE. Velja za najmanjše morje na svetu – dolgo je 280 km in široko 80 km. Preko Bosporja je povezano s Črnim morjem, preko ožine Dardanele (antični He lespont) pa z Egejskim in Sredozemskim morjem. Površina morja je 11.655 km², od česar odpade 182 km² na otoke. V sredini doseže morje največjo globino okoli 1261 m. Na vzhodu ga zaključuje Izmitski zaliv, na jugovzhodu pa zaliv Mudanya. Marmorno morje deli Turčijo na evropski in azijski del. V njem ležita dve skupini otokov, znani kot Prinčevi in Marmorni otoki. Slednji so znani po bogatih virih marmorja, po katerem je morje tudi dobilo ime (marmaros je grški izraz za marmor). Antično grško ime za to morje je Pro pontis. Beseda je sestavljenka, iz pro- (pred) in pont (morje); Grki so morali namreč prepluti Marmorno morje, da so prišli do Črnega morja. TROJA Do 19. st. se je verjelo, da je Troja le legendarno mesto, potem pa so le odkrili njegove ostanke. Mesto se nahaja v bližini Canakkal, arheologi pa so odkrili kar 9 plasti mesta. Pomembno je bilo že v bakreni dobi zaradi svoje odlične strateške lege. Po trojanski vojni je bilo mesto nekaj časa zapuščeno, nato pa so ga ponovno naselili Grki (pod imenom Ilion). Mesto je še živelo v času Rimljanov, čas bizantinskega imperija pa mu je prinesel dokončni zaton. Izkopavanja so se začela začetek 19.stoletja. Nemški arheolog Schliemann je mesto izkopaval (in izropal) konec 19.stoletja. Danes z izkopavanji nadaljuje nemško-ameriška ekipa. Trojanska vojna je po izročilu vojna Ahajcev proti mestu Troja. Povod zanjo je bila ugrabitev Helene, žene špartanskega kralja Menelaja. Celotna zgodba je bila najprej zapisana v epskih pesnitvah Iliade in Odiseje, kasneje pa je nastalo še mnogo različic drugih grških in rimskih pesnikov.

20