Oskarjeva Šrilanka

KRATKA ZGODOVINA Zemljepisna lega Šrilanke ter njeno podnebje sta bila glavna dejavnika v zgodovini tega otoka. V zgodnjem obdobju je bila pomembna rodovitnost zemlje in obilnost hrane, ki je deželi pridala pridevke »rajska«, »sveta« in »obil na«. Z rastjo prebivalstva v antiki je tukaj nastala velika namakalna civilizacija (zgodnja kraljestva), ki je z namakalnim kmetijstvom omogočila dve letini. Istočasno se je začenjalo obdobje burnih odnosov »majhne« budistične in sinhalske Šrilanke in velike sestre – hindujske in tamilske Indije. Šrilanka se je borila za neodvisnost, Indija pa si je prizadevala za nadvlado. V srednjem veku je postala vse pomembnejša njena širša lega – kot strateško najpomembnejši otok v Indijskem oceanu – najprej za trgovino (Arabci), pozne je pa tudi politično (evropski kolonializem – Portugalci, Holandci in Angleži). Če dodamo še notranje zdrahe ter borbo za oblast med glavnimi dinastijami otoka ter pestro etnično in versko sestavo prebivalstva, se zgodovina piše kar sama po sebi. PRAZGODOVINA – LANKA Homo sapiens se je na otoku pojavil pred okoli 125.000 leti, dokazi o organi ziranih naselbinah pa se po celem otoku začnejo gostiti okoli 34.000 pr. n. š. dalje (kultura Balangoda). Jamski človek je znal uporabljati ogenj, vendar je jedel surovo meso in je bil nagnjen h kanibalizmu. Današnje Vede so po vide zu podobni takratnim ljudem. Železna doba (1000-800 pr. n. š.). Pojav udomačene živine, konj, kmetijstva in lončarskih izdelkov. Novi izumi omogočajo večje naselbine. Hitrejše krče nje tropskega pragozda. Prihod Sinhalcev (500 pr. n. š.). Vidžaja (legendarni ustanovitelj Sinhalcev) s tovariši pristane na čudovitem in obetavnem otoku. Sinhalci izhajajo iz se verne Indije (Arijci), s seboj prinesejo napredno orodje in orožje ter znanje. Zavladajo otoku in vzpostavijo pogoje za razvoj civilizacije. Nastanejo prva mesteca na obalah rek, razvije se iskanje biserov, predelava bakra in trgovina. ZGODNJA KRALJESTVA Kraljestvo Anuradhapure 3. st. pr. n. š.-993 n. š. Nadaljnja rast prebivalstva zahteva več hrane in drugo letino. Glavna ovira je sušno obdobje (poletje), zato se začno razvijati namakalni sistemi z ogromni-

8