Oskarjeva Sicilija

SIRAKUZE Sirakuze so eno najpomembnejših antičnih mest v zgodovini. Mesto je bilo večje od Aten in Korinta. Ustanovili so ga korintski kolonizatorji leta 734 pr. n. št. Ko so Sirakužani premagali Kartagino v bitki pri Himeri leta 480 pr. n. št., se je za mesto pričela zlata doba. Sirakuze so tako postale središče kulture in znanosti. Leta 211 pr. n. št. so Sirakuze osvojili Rimljani s pomočjo Arhimedovih bojnih naprav, kasneje pa se je v Sirakuze preselil tudi sam Arhimed. Tako je mesto dobilo vzdevek Arhimedovo mesto. Po delitvi rimskega cesarstva na vzhodni in zahodni del, so Sirakuze za kratek čas postale prestolnica vzhodnega rimskega cesarstva, a je potem bila prestolnica prestavljena v Konstantinopel. Leta 878 so Sirakuze osvojili Arabci, staro mesto je zapadlo v pozabo, a so Arabci ustanovili novo naselbino na območju otoka Ortigia. V obdobju do 17. stoletja so mesto večkrat opustošili potresi, a je bilo potem v 17. stoletju pod Španci popolnoma obnovljeno in ohranilo tak videz do današnjih dni. NEAPOLIS Neapolis je bila ena od petih četrti Sirakuz, kjer se je nahajalo upravno in versko središče mesta. Tu se nahaja največje grško gledališče na Siciliji, ki je iz 5. st. pr. n. št. in ki je lahko gostilo tudi do 16.000 gledalcev na predstavah Sofokleja, Evripida ali Ajshila. Pomemben del nahajališča so tudi Arhimedov grob, ter latomije – kamnolomi. Kamnolomi, od koder so Grki pridobivali material za gradnjo mesta, so bili spremenjeni v zapore za vojne ujetnike in politične zapornike. Eden od kamnolomov se imenuje Dionizovo uho, saj je tiran Dioniz, za časa katerega je mesto doživelo zlato dobo, v ta kamnolom zapiral svoje najhujše nasprotnike in sovražnike. Legenda pravi, da je potem prisluškoval njihovim pogovorom in zarotam, ki so jih kovali v ujetništvu. Tudi sama oblika tega kamnoloma spominja na uho.

27