Oskarjeva Portugalska z Madeiro in Azori

Prvotni prebivalci so bili pestra mešanica Portugalcev iz pokrajin Algarve in Minho, Madeirčanov, muslimanskih zapornikov, zasužnjenih Afričanov, Francozov, Italijanov, Škotov, Angležev, Nemcev, Flamcev (Belgija), manjših kriminalcev, španske duhovščine, Judov, vojakov, vla dnih uslužbencev, evropskih trgovcev in pridelovalcev sladkornega trsa. Ker je prebivalstvo Portugalske takrat štelo komaj 1,5 milijona, je Henrik Pomorščak vzpodbujal naseljevanje iz belgijske Flandrije in tako sta bila Failal in Pico poseljena s Flamci, ki so prihajali kot begunci iz opustošene domovine zaradi stoletne vojne. Sprva je bilo otoke treba očistiti vegetacije in zelo verjetno je, da so to počeli s požiganjem, kar je marsikje za sabo pustilo opustošenje. Z veča njem kmetijskih površin, se je večala tudi donosnost in kmalu so lahko izdelke izvažali portugalskim četam v severno Afriko, sladkor in volno pa v Flandrijo. Do 17. stoletja so uvedli tudi ameriško koruzo in jam. Otoki so se začeli na veliko razvijati in pridobivati na pomenu zaradi svoje izjemne strateške lege, saj so se ladje iz Indije, Brazilije in Amerike redno ustavljale v obmorskih vasicah Angri in Terceiri zaradi varnih pristanišč. Od tukaj so izvažali otoške pridelke in oblikovali konvoje za Lizbono, ki so jih pred pirati varovale vojne ladje. Ko je 1580 Španija zasedla ozemlje Portugalske so ostali Azori zadnja portugalska trdnjava, ki se je uspela obvarovati s pomočjo Francozov. 1582 so Španci porazili Francoze na Terceiri in za neko obdobje zavzeli otoke. Z angleško vstajo proti Špancem je nastala slovita Tennysonova pesnitev »Maščevanje«. Po osvoboditvi leta 1640 so postali otoki po membna postojanka za britansko trgovino in pomorsko strategijo vse do odprtja Sueškega kanala 200 let kasneje. Čeprav so oddaljeni od celine, so imeli Azori od nekdaj pomembno vlogo v zgodovini Portugalske. Prispevali so k osvajanjem, obrambi in oskrbi portugalskega ozemlja na severni afriški obali, karavele so se ustavljale na Azorih na poti domov iz Indije, oskrbovali so ladje na poti v Ameriko in se močno upirali španski nadvladi med 1580–1640. Dve sto letji kasneje so se postavili na stran liberalcev nasproti absolutistom, dva predsednika iz obdobja prve republike sta bila rojena na Azorih, znano pa je tudi, da so zagotavljali vojaške baze zaveznikom v času 2. svetovne vojne in Zalivske vojne.

67