Oskarjeva Portugalska z Madeiro in Azori

ZGODOVINA ODKRITJE

Kot Azori je bila tudi Madeira del odkritega ozemlja v Atlantskem ocea nu, ki je v zapisih omenjen že v prvi polovici 14. stoletja. Ti zapisi, najdeni v Italiji, pričajo, da je bila skupina otokov, danes imenovanih Madeira, odkrita bistveno prej od prihoda prvih portugalskih ladij. Nek španski menih je otočje označil pod imeni Leiname, Diserta in Puerto Santo. Leta 1418 dva pomorščaka v službi princa Henrika Pomorščaka močan tok sredi neurja zanese do otoka, katerega v zahvalo za varen pristan poimenujeta Porto Santo (sveti pristan). Naslednje leto pošljejo pod ka pitanoma Zarcom in Vaz Teixeiro organizirano ekspedicijo z namenom zavzeti otok v imenu portugalske krone. Kmalu je nove naseljence otoka pritegnilo »v meglo zavito kopno«, ki se je izkazalo za največji otok zno traj arhipelaga. NASELITEV Prvi naseljenci so otok kolonizirali med leti 1420–1425. Trije kapitani s svojimi družinami, manjša skupina plemstva, nekaj revnega prebival stva in ujetniki so bili med prvimi, ki so začeli na otoku krčiti gozd in ga pripravljati za razvoj kmetijstva. Treba je bilo posekati gost gozd lovo rikovca in postaviti številne kanale za vodo – levade, saj je bil na dolo čenih predelih otoka presežek vode, na drugih pa njeno pomanjkanje. V tem prvem obdobju so bile ribe, zelenjava in sadje, ki so ga gojili na majhnih parcelah, glavna hrana. Kasneje so začeli gojiti pšenico, kmalu pa jo celo izvažali na celinski del Portugalske. Leta 1433 se v prvih dokumentih in zemljevidih pojavi ime Ilha da Madeira. Ime se je nanašalo na gost lovorikov gozd, ki je poraščal cel otok. Kmalu pa je proizvodnja pšenice upadla in kriza je prisilila Henrika Pomorščaka, da je začel uvajati druge pridelke. Najprej sladkorni trs, kasneje pa še sladkorno peso in kmalu je predstavitev »sladke soli« v Evropi sprožila veliko povpraševanje, saj je bil sladkor redka in priljublje na začimba. Uvajanje novih kmetijskih kultur in pripadajoče industrijske tehnologije je ustvarila na otoku pravo revolucijo in pognala portugal sko industrijo v nov zagon. Širitev nasadov sladkornega trsa se je na oto-

48