Oskarjeva Portugalska z Madeiro in Azori

PORTO Znamenit portugalski pregovor pravi: “Porto dela, Braga moli, Coimbra študira, Lizbona pa se zabava.« Drugo največje portugalsko mesto je bilo stoletja sinonim za pristanišče, za vino, ki ga pridelujejo ob reki Douro, in za lepo reko, ki se vije proti mestu skozi nekaj najlepših pokrajin v Portugalski. Ime mesta pomeni pristanišče in je dalo ime celi Portugalski. Danes je Porto prometno in gospodarsko središče severne Portugalske, ki v zadnjih dvajsetih letih beleži neverjeten razvoj. Okoli mestnega središča se raztezajo anonimna predmestja in industrijski obrati. Zgodovinsko mestno jedro pa se je uvrstilo na Seznam naravne in kulturne dediščine, UNESCO. Največje znamenitosti v mestu so Duhovniški stolp, Borzna palača, cerkev Sv. Frančiška, nabrežje Ribeira in dvonadstropni železni most kralja Luisa I. čez reko Douro. Vila Nova de Gaia : Na južnem bregu reke Douro so raztresene številne vinske kleti, kjer hranijo portovec. Izleti z ogledom teh kleti so verjetno glavna spodbuda za obisk Porta. Danes večina teh družb spada med multinacionalke, a njihova družinska imena in podobo še vedno skrbno negujejo. Ob bregu so zasidrane tradicionalne stare ladjice barcos rabelos z logotipi različnih proizvajalcev. Z njimi ne tovorijo več sodov vina po reki, ostale pa so simbol portovca. Barcos rabelos : S temi ladjicami so vozili sode portovca po reki Douro, dokler niso reke zajezili. Način gradnje, lupina in oblika jadra kažejo na vikinški vpliv (Vikingi so pluli ob portugalski obali med 9. in 11. stoletjem). Lupina je kvadrataste oblike in ima ravno dno, kar ji daje veliko nosilnost, hkrati lažje premaga rečne brzice in plitvine. Na palubi je visok plato, od koder ima kapitan dober razgled in krmari z velikanskim veslom. Na velikih kvadratnih jadrih pa so danes logotipi pridelovalcev portovca. Vsako leto priredijo v Portu regato po reki. Vampejedci: Prebivalci Porta so znani med svojimi rojaki kot tripeiros ali “vampejedci”. Ta vzdevek menda izhaja iz leta 1415, ko so vse sveže meso nasolili in ga izročili ekspediciji, ki se je odpravljala zavzet mavrsko utrdbo Ceuto. Meščani so bili tako velikodušni, da so zase obdržali samo vampe in drugo drobovino. Tripas je še vedno krajevna kulinarična specialiteta.

27

Made with FlippingBook HTML5