Oskarjeva Portugalska z Madeiro in Azori

njegova zunanjščina v emanuelinskem in renesančnem slogu. Postal je simbol portugalske dobe odkritij in kolonizacije in najbolj fotografiran portugalski spomenik. Spada na seznam Svetovne naravne in kulturne dediščine, UNESCO. Samostan Sv. Hieronima : Kralj Manuel I. se je zaobljubil, da bo zgradil veličasten samostan na mestu, kjer je izplul Vasco da Gama na svojo pomorsko pot do Indije, če bo pot uspešna. Samostan in cerkev sta posvečena sveti Mariji Betlehemski in spadata na Seznam svetovne naravne in kulturne dediščine, UNESCO. Cerkev je primer prepleta več slogov, samostan je vrhunski primer emanuelinskega sloga. V cerkvi ležijo grobovi kraljev Manuela I. in Joaoja III. ter njunih žena, na častnem mestu sta groba Vasca de Game in Luisa de Camoesa. Samostan je pripadel redu Sv. Hieronima. Njihova duhovna naloga je bila dajati tolažbo in upanje mornarjem ter moliti za kraljevo dušo. Samostan so imeli v lasti do leta 1834, ko so prepovedali vse verske redove. Emanuelinski slog: Ta izvirno portugalski arhitekturni slog nosi ime po kralju Manuelu I. (1495-1521), ker je zacvetel med njegovo vlado, a se nadaljeval tudi po njegovi smrti. Gre za portugalski prehod od gotike k renesansi. Njegov razcvet je omogočil velik priliv bogastva v dobi odkritij. Osnovni načrt zgradb ima gotsko preprostost, njihovo polepšanje pa je skrajno razkošno. Okras zavzema skoraj vso površino stavbe, bohoti se okoli oken, portalov, obokov. Med seboj prepleta obilico naturalističnih in fantastičnih podrobnosti. Pogosti so morski motivi: armilarna obla (navigacijski instrument za merjenje položaja in razdalj zvezd), mornarske vrvi in vozli, morska trava, jambor, sidro ... Značilni so zviti oporniki in spiralni stebri. Alfama : To je najstarejša mestna četrt, kamor so se naseljevali prvi prišleki: Feničani, Grki, Kartažani, Rimljani … Mavri so prinesli bogato islamsko arhitekturo, po arabski besedi al-hamam (kopališče) je četrt dobila svoje ime. Ko so Portugalci zavzeli mesto v 12. stoletju, so ga pokristjanili in zgradili nove zgradbe, cerkve … V 15. in 16. stoletju so se premožnejši sloji začeli preseljevati v druge četrti mesta. Sem so se začeli naseljevati pristaniški delavci, ribiči in novi priseljenci – njihovi potomci še vedno živijo v tem tisoč let starem labirintu ozkih ulic, stopnic in starih hiš, ugnezdenem na hribu ob reki Tejo, rojstnem kraju fada.

17