Oskarjeva Portugalska z Madeiro in Azori

imenitnikov, zakladnica in krstni kamen, kjer naj bi bil leta 1195 krščen Sv. Anton Padovanski.

Sv. Vincenc: Je svetnik in zaščitnik Lizbone. Bil je goreč kristjan, veliko je pridigal in spreobračal v krščansko vero, zato je umrl mučeniške smrti leta 305. Ker je deloval na jugu Iberskega polotoka, si ga lastita obe, Španija in Portugalska. Legenda pravi, da je njegovo truplo naplavilo na obalo, krokarji so ga ščitili, da ga niso požrle ujede. Pokopali so ga na jugu Portugalske. Ko so gradili katedralo v Lizboni, so potrebovali zanjo relikvije in so šli po ostanke Sv. Vincenca, z ladjo so jih pripeljali v Lizbono. Še danes je grb Lizbone ladja z dvema krokarjema. Grad Sv. Jurija : Stoji na čudoviti legi: kakor krona na hribu, obdaja ga najstarejša četrt Alfama. Ime je dobil v čast angleško-portugalskemu sporazumu iz leta 1371. Zgradil ga je kralj Afonso Henriques v 12. stoletju, potem ko je premagal Mavre in zavzel mesto. Leta 1255 je Lizbona postala prestolnica kraljestva in grad je postal kraljeva palača. Od tu so vladali portugalski kralji vse do 16. stoletja, ko je kralj Manuel I. zgradil novo palačo na nabrežju reke Tejo. Grad je potem izgubil svojo središčno vlogo in zato pričel propadati. Veliko škode mu je prizadel veliki potres leta 1755. Večja obnova se je pričela šele v 1940-ih letih. Postal je turistična znamenitost. Spomenik odkritij : Postavili so ga leta 1960 v obeleženje 500-letnice smrti Henrika Pomorščaka in ga posvetili v spomin pomorščakom in vsem, ki so pripomogli k razvoju Portugalske kot pomorske velesile sveta. 52 metrov visok spomenik je v obliki karavele (portugalska ladja), na premcu stoji Henrik Pomorščak, v eni vrsti mu sledijo drugi veliki možje dobe odkritij: Vasco da Gama, Pedro Cabral, Magellan idr.; v drugi vrsti stojijo kralj Manuel I., pesnik Luis de Camoes, slikar Nuno Goncalves, slavni navigatorji, kartografi idr.. Na tleh pod spomenikom je tlakovan ogromen kompas z zemljevidom sveta v sredini, ki prikazuje poti odkritij 15. in 16. stoletja. Belemski stolp : Postaviti ga je dal kralj Manuel I. v 16. stoletju kot trdnjavo sredi reke Tejo, da bi zaščitil vhod v pristanišče in samostan. To je bila začetna točka pomorščakov in podoba njihovega doma. Danes stoji ob obali, ker je reka spremenila tok. Lepota stolpa je

16

Made with FlippingBook HTML5