Oskarjeva Makedonija, Albanija in Kosovo

ALBANCI Albanci so narod iz jugovzhodne Evrope. Skupaj živi na Balkanskem polotoku pribl. 6,5 milijona Albancev. Govorijo albanski jezik in približno polovica jih živi v Albaniji (skoraj 3,5 milijona), druge večje skupine pa še na Kosovu (pribl. 1,6 milijona) , v Makedoniji (pribl. pol milijona), Turčiji (pribl. pol milijona), Italiji (pribl. pol milijona), Nemčiji in Grčiji (vsaka po pribl. 300.000). Izvor imena: Albanci sami sebe v svojem jeziku imenujejo Shqiptar iz glagola shqip , kar pomeni »govoriti jasno«. Druga teorija govori o albanskem samostalniku shqype , ki pomeni orel . Ta teorija je povezana z ljudskim poimenovanjem o totemu ptiča iz časov Skanderbega, kot je še danes na Albanski zastavi. Že v 2. stoletju n. št. govori Ptolemej iz Aleksandrije o mestu Albanopolis in ilirskem plemenu Albanoi , ki je tam živelo. Kasneje o ljudstvu Albanoi poročajo tudi Bizantinci. Albanci pa so bili skozi zgodovino poimenovani tudi z drugimi imeni kot so Arbër, Arbën, Arnatus, Skipetars. Slovanska oblika imena Shqiptar, ŠiptarI, velja za slabšalno v srbskem, makedonskem in drugih južnoslovanskih jezikih. Najzgodnejši pisani vir , ki govori o Albancih, izhaja iz 11. stoletja. Gre za bolgarski zapis o ljudeh in jezikih sveta. Ljudi razdeli med 72 jezikov in tri veroizpovedi (pravoslavci, pol-verniki: katoličani in ne-verniki). Albanci so se znašli med pol-verniki. Tukaj se Albanci prvič pojavijo kot narod in jezikovna skupina. Takrat so Albanci že popolnoma pokristjanjeni. O predkrščanski kulturi Albancev obstaja zelo malo dokazov. Veliko so jih omenjali Bizantinci. Bolj znani pa so postali v času albanskega bojevnika Gjergja Kastriotija , znanega tudi kot Skanderberga , slavnega upornika proti turški nadvladi. V 19. stoletju se začne prvo narodno zavedno gibanje že muslimanskih Albancev. Začeli so se zavedati, da bodo brez upora lahko izgubili z Albanci naseljeno zemljo proti vzhajajočim balkanskim državam Srbiji, Črni Gori, Bolgariji in Grčiji. Končno neodvisnost in nastanek nove države so Albanci zabeležili 28. novembra 1912. Zgodba o orlu: mlad fant je lovil v hribih. Nenadoma je v zraku opazil orla z mrtvo kačo v kljunu in mu sledil z očmi. Mogočna ptica je odvrgla kačo v gnezdo z mladičem in odletela stran. Fant je gnezdo poiskal, pokukal vanj in videl, da je kača še živa ter se pripravlja, da bo

57