Oskarjeva Makedonija, Albanija in Kosovo

razprostira čez obalno ravnino s posameznimi hribi. Njegovo rodovitnost zmanjšujeta sušno podnebje in posledične težave z zagotavljanjem vode. Obdelovalne površine so bolje razvite ob rekah, kjer pa škodo povzročajo poplave. NAJVIŠJA TOČKA : najvišji vrh je Gora Korab, 2764 m. NAJNIŽNJA TOČKA: Sredozemsko morje, 0 m. PODNEBJE: Glavnina Albanije ima sredozemsko podnebje , ki je zlasti izrazito v priobalnih nižinah. Tam so poletja suha in vroča, zime pa deževne, a mile – temperatura se le redko spusti pod ledišče. Bolj deževni so predvsem gorati severni predeli države, ki imajo tudi občutno nižjo povprečno temperaturo. Zima je v teh predelih tudi obdobje neviht in občasnega sneženja. Povprečna temperatura za mesec avgust je med 17 in 31 °C, za januar pa med 2 in 12 °C. V najbolj vlažnem mesecu decembru pade 211 mm dežja, julij in avgust pa dobita po 32 mm. Povprečne letne padavine v obalnem pasu segajo do 1000 mm, v gorah pa do 2500 mm. VODOVJE: Albanija v dobršni meri izkorišča svoj hidropotencial, kar ji omogoča velik padec glavnih vodnih žil. Najdaljša reka je Drina z 282 km, sledijo pa ji Seman, Shkumbin in Vjöse. Velike sile voda v zgornjih tokovih so v goratem terenu izdolble mnogo globokih sotesk, katerih skoraj navpične stene merijo tudi do 90 metrov. Večina rečnih tokov je neprimernih za namakanje, saj se ti v zgornjem toku izgubljajo v soteskah, v spodnjem toku pa nosijo mnogo sedimentov in pogosto menjajo svoje struge. Večja in pomembnejša albanska jezera so Skadarsko jezero na meji s Črno Goro, Ohridsko jezero na meji z Makedonijo ter Prespansko jezero na meji z Makedonijo in Grčijo. GOSPODARSTVO: Albanija ostaja med manj razvitimi evropskimi državami, čeprav njeno gospodarstvo od osamosvojitve postopno raste in se modernizira. Okoli 34 % prebivalstva je še vedno zaposlenega v primarnem sektorju, zlasti v kmetijstvu, a delež upada. Približno petina državljanov živi in dela v tujini. Po padcu komunizma je bila Albanija najrevnejša država Evrope, kar je bilo posledica dolgoletne izolacije in strogo državnega gospodarstva, ki je prepovedovalo zasebna podjetja, tuje investicije in sprejemanje tuje pomoči. Po demokratizaciji je prišlo do obsežnih reform, ki so zajele tudi gospodarstvo ter sprva povzročile hudo krizo med letoma 1989 in 1992. Z

29