Oskarjeva Korzika in Sardinija

JEZIK IN KORISTNE FRAZE V notranjosti otoka lahko še vedno slišite mnogo med seboj zelo različnih narečij, sardinski jezik pa ima še vedno jasno prepoznavno latinsko bazo – domu, na primer, rečejo domus, ne pa italijansko casa. Leta španske vladavine so v Algheru na zahodni obali zapustile katalonščino, ki jo še lahko slišite na algherskih ulicah, na otoku Sant‘Antioco na jugozahodu pa tradicije in kulinarika odražajo ligurski vpliv. Stalni prebivalci Sardinije so vsi dvojezični. Večina, okoli 1.300.000 oseb, govori sardinščino, okoli 300.000 jih pa uporablja narečja, ki so sardinska le glede na ozemlje, a izhajajo iz korziščine. Sardinščina velja za drugi uradni jezik dežele in je popolnoma enakopravna z italijanščino, razen v sodnih listinah, kjer je pravno veljavna samo italijanska verzija. Od skupnih 377 občin, jih država uradno priznava jezikovni manjšini kar 205. V mednarodnem pogledu je sardinščina uradno registrirana. Zanimivo pa je, da v praksi sploh še ni določeno, katero od sardinskih narečij je treba jemati za sardski jezik. Zaradi zapletene politične zgodovine otoka, predvsem pa zaradi osamljenosti posameznih predelov vsled pomanjkanja prometnih zvez, so se razvila razna narečja sardinščine. Glavna dva sta logudorese v osrednji in severni Sardiniji (okoli 400.000 govorcev) in campidanese v južni polovici otoka (okoli 900.000 govorcev). Ker ni bilo mogoče določiti, katero od dveh naj se smatra za uradno sardinščino, je dežela leta 2001 ustanovila posebno komisijo za preučitev problema. Leta 2006 je bil sprejet koncept splošne sardinščine (srd.: limba sarda unificada), ki povezuje obe narečji. Eksperimentalno je bila splošna sardinščina sprejeta kot uradni sardinski jezik, a vprašanje je še odprto.

72

Made with FlippingBook Online newsletter