Oskarjeva Korzika in Sardinija

BARUMINI Izkopavanja vzhodno od Baruminija so odkrila največjo nuraško utrdbo na Sardiniji, Su Nuraxi. Prvotna naslelbina je iz leta 1500 pr. n. št., iz srednje bronaste dobe. Zgrajena je bila na pobočju, 19-metrska trdnjava pa je imela odlično lego s čudovitim pogledom na okolišče ravnice. V 7. st. pr. n. št., ko so Sardiniji grozili feničanski vpadi, so osrednji del utrdbe (stolp, povezan s štirimi zunanjimi nuragi) še dodatno zaščitili z debelim zunanjim zidom s stolpi in obhodno potjo za stražo. Vas se je razvila zunaj glavne utrdbe, v njej so bila bivališča z eno ali več sobami. Med njimi so bili tudi mlin za moko in pekarna. Območje je bilo naseljeno skoraj 2000 let, čeprav je bil po kartažanskem vpadu zgodnji del trdnjave uničen in je utrdba izgubila svoj strateški pomen. Gradbene tehnike: za gradnjo nuragov so uporabljali ogromne nepravilne kamnite bloke, ki so jih brez malte zložili drug na drugega. Notranje zidove stolpov je pogosto utrjeval še en kamnit zid. Vas: bivališča so bila postavljena zunaj obrambnih zidov med 8. in 6. st. pr. n. št.. Zgradili so okoli 200 okroglih hiš s strehami iz lesenih tramov in vej. Večsobna bivališča so bila sestavljena iz sedmih ali osmih kvadratnih ali trapezoidnih sob, ki so se odpirale na dvorišče ali vestibule, pogosto z vodnjakom. Obramba: prebivalci nuragov so se pred Kartažani zaščitili z zunanjim branikom. Sestavljen je bil iz sedmih stolpov, ki jih je povezoval zid z obhodno potjo za stražarje. NURAGI: Nuragična kultura je zapustila mnogo sledi, celo v rimskih zapisih, a je še vedno precej skrivnostna, saj na primer še ni popolnoma jasno, kaj so ogromni nuragi sploh bili. Razne teorije govorijo o opazovalnicah za merjenje časa, pa tudi o bivalnih zgradbah, o stražnih stolpih, o grobnicah in templjih, trdnjavah in kraljevih palačah - in najverjetneje so nurage bili v raznih dobah vse to, a zgodovinskih dokazov ni. Dejstvo je, da je ta kultura, sicer nepismena, a socialno, umetniško in versko zelo razvita, zapustila trajne sledove v navadah in značaju Sardov.

67