Oskarjeva Korzika in Sardinija

ZAHODNA OBALA Vsako leto na močvirjih in barjih zahodne Sardinije prezimi na tisoče plamencev. Makijo tako prekrijejo rožnati oblaki. Nad obalo veje hladen mistral, ki je skupaj z drugimi močnimi vetrovi izoblikoval obsežne sipine. Naravni zalivi in rodovitna zemlja so v te kraje stoletja privabljali tuje ladje. Feničani so odkrili varne pristine Sulki in Tharros ter tržni potencial obsidiana iz pobočij Monte Arcija. Rimljani in Španci so pustili svoj pečat na Bosi. Slednji so celo preuredili Alghero v katalonsko mesto. Območje okrog Oristana je eno največjih mokrišč v Evropi. Poleg sladkovodnih tolmunov in močvirnih jezer je območje polno morskovodnih lagun in peščenih sipin. Ta poseben ekosistem sta ustvarila mistral in reka Tirso. V stoletjih so se ob rečnem ustju izoblikovale ogromne sipine, ki so jih nanesli močni zahodni vetrovi in s tem zaprli odtekanje reke v morje. Na začetku 20. st. je v močvirju mrgolelo z malarijo okuženih komarjev, toda zahvaljujoč izsuševanju v 30. letih 20. st. in programu proti malariji, ki ga je podprla Rockefellerjeva fundacija, lahko domačini zemljo obdelujejo brez tveganja. Zdaj je to eden najrodovitnejših predelov na Sardiniji, ki spomladi stojnice tržnic na celinski Italiji polni z zelenjavo, olivami in agrumi. Vinogradi prekrivajo ozemlje okrog Oristana in plaž v regiji Sinis ter dajejo velike količine belega vina vernaccia. Obala je očarljiva – v peščene sipine so pod senco gostih borovcev ugnezdeni zalivčki in turistična letovišča. Nekatere plaže prekrivajo zrnca prozornega kremena, na katerih uspevajo divje lilije. Nekaj pa je takih, ki so zaradi strmih pečin in divjine dostopne le z morja ali po napornejši gorski poti. ALGHERO V 12. st. se je plemiška družina Doria iz Genove odločila ustanoviti dve utrdbi na Sardiniji: Castelgenovese (danes Castelsardo) in Alghero. Zaradi obilice alg ob obali so slednjo najprej poimenovali Alquerium (s’Alighera v sardinskem narečju in l’Alquer v katalonščini). Po kratkem obdobju vladavine Pisancev je Alghero leta 1353 padel v roke Aragoncev in do danes ostal najbolj špansko mesto na otoku. Staro mestno središče stoji v utrjeni četrti, lokalno gospodarstvo pa sloni na turizmu in umetnostni obrti, predvsem izdelavi nakita in drugih izdelkov iz koral.

61

Made with FlippingBook Online newsletter