Oskarjeva Korzika in Sardinija

CASTELSARDO Mesto gnezdi na ognjeniškem rtu. V svoji zgodovini je zamenjalo kar nekaj imen. Leta 1102 ga je ustanovila genovska plemiška družina Doria kot Castelgenovese. Ime je ohranil do polovice 15. st., ko je zaradi novih zavojevalcev postal Castellaragonese. Današnje ime nosi od 1776. Nad mestom se dviga grad (Castello), v katerem je muzej tradicionalnega pletarstva. Katedrala Sant’Antonio Abate gleda na morje. Na ulicah mestnega središča so majhne prodajalne z vsemi vrstami domačih izdelkov. Ljubitelji morske hrane boste uživali, saj krajevna kuhinja temelji na sveže ulovljenih ribah in jastogih. Na veliki petek v Castelsardu poteka sprevod Lunissanti. Ulice osvetlijo bakle, tradicionalni zamaskirani liki pa v povorki pojejo več stoletij stare pesmi: Lu Stabat, Lu Jesu in Lu Miserere. Te verjetno izvirajo iz časov pred katalonsko vladavino, do danes pa so se ohranile zgolj v ustnem izročilu. Ena najbolj znanih velikonočnih procesij na Sardiniji se konča pri cerkvi Santa Maria. RIBIŠKA INDUSTRIJA: Zgodovinsko gledano so Sardi narod ovčerejcev. Kljub temu je ribištvo pomembna dejavnost, čeprav so ga stoletja opravljali pretežno nesardinski priseljenci: prebivalci otoka Ponza pri Castelsardu in Neapeljčani, ki so na začetku 20. stoletja ustanovili vas Isola Rossa. Danes je pomemben vir dohodka teh dveh krajev gojenje dagenj in drugih lupinarjev. Lov na tuno, ki je bil nekoč razširjen ob severozahodni obali, se na Sardiniji ni ohranil, ker majhna plovila za lov na vlečno mrežo niso bila kos globokomorskemu lovu, ki se danes izvaja na industrijski ravni.

59