Oskarjeva Korzika in Sardinija

VODOVJE: Reke so večinoma hudourniki, najvažnejši sta Tirso in Flumendosa. Razporeditev in sestava gorstev ter sezonska količina padavin seveda vplivajo na padec in vodnatost rek. V vzhodnih predelih otoka so reke kratki hudourniki z velikim padcem. Samo Flumendosa in Cedrino sta daljši reki. Na zahodni strani otoka, ki je delno ravninska in z manj strmimi vzpetinami, so reke daljše in manj deroče. Važnejše so Tirso, Coghinas in Temo. Sardinija nima naravnih jezer, pač pa več umetnih, ki so nastala z zajezitvijo glavnih rek. Tirso, najbolj pomembna sardinska reka, je pred prvimi zajezitvami (leta 1924) skoraj vsako pomlad poplavljala in hudo poškodovala okolico. Prvi jezovi so bili pozneje zaliti z novimi umetnimi jezeri, ki jih je ustvaril modernejši jez Sa Cantonera. Na Flumendosi sta bili ustvarjeni dve veliki jezeri s skupno prostornino okoli 380 milijonov m³, ki ju podvodni kanali povezujejo z manjšimi jezeri in hidroelektrarnami. PODNEBJE: Podnebje je sredozemsko in zelo ugodno. Zime so mile in poletja hladna, tudi zaradi stalnih vetrov, ki pihajo iz morja. Temperature: meseci med junijem in septembrom so vroči in suhi, temperature so višje od 20 oC in včasih presežejo 30 oC. Zime so mile, temperature redko padejo pod 5 oC. Januar ima običajno sončne dni in hladne noči. Padavine: večina padavin na Sardiniji pade jeseni in pozimi. Več dežuje v gorskih predelih v notranjosti otoka, kjer pade tudi do 1000 mm padavin na leto. Najbolj suho je v poletnih mesecih, zlasti ob obali. Osončenost: poletje je najbolj sončno in tudi najbolj vroče, največ s soncem obsijanih ur ima junij. Najmanj sončen je januar, vendar so razlike med notranjostjo in obalnimi regijami velike. Na splošno ima obala več sonca. VETROVI: Značilnost Sardinije je skoraj nepretrgano področje nizkega zračnega tlaka, ki povzroča stalne vetrove. Predvsem piha maestral, večkrat z močjo preko 100 km/h. Zato je bilo v zadnjih desetletjih zgrajenih več elektrarn za pridobivanje vetrne energije.

45