Oskarjeva Korzika in Sardinija

SPLOŠNO O DEŽELI URADNO IME: Sardinija

UPRAVNA RAZDELITEV: je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom. Upravno je Sardinija razdeljena na 8 provinc: Cagliari, Carbonia–Iglesias, Medio–Campidano, Oristano, Ogliastra, Nuoro, Olbia–Tempio in Sassari. POVRŠINA: meri 24.090 km², po velikosti je drugi največji otok v Sredozemlju za Sicilijo. Pod Sardinijo spadajo tudi številni manjši otoki v okolici. Sardinija je po velikosti tretja italijanska dežela, za Sicilijo in Piemontom. LEGA: leži v Sredozemskem morju, na severu meji s Korziko (Francija), od katere jo loči 11 km široka ožina Bocche di Bonifacio, in na zahodu s Sardinskim morjem; na jugu jo 250 km Sredozemskega morja loči od Afrike in na vzhodu je oddaljena 180 km od zahodne obale Apeninskega polotoka. GEOGRAFIJA IN RELIEF: Ozemlje sestoji po večini iz visokih planot in gričev (68 %), ravnine zavzemajo 18 %, gore pa samo 14 % celotne površine. Gorovje je sorazmerno nizko, ker je geološko med najstarejšimi v Evropi. Gorovje otoka je sorazmerno nizko in sestoji iz več skupin ali osamljenih gora, ki jih ločijo rečne doline ali visoke planote. Glavna gorstva so: Sarrabus na jugovzhodu; Gennargentu od notranjosti proti vzhodnim delom otoka; Limbara na severu; Marghine, ki prečka diagonalno severni del otoka; Iglesiente - Sulcis na jugozahodu. Najvišji vrhovi so v Gennargentu, in sicer Punta La Marmora (srebrna vrata, 1.834 m, najvišji vrh otoka), sledijo Bruncu Spina (1.829 m), Punta Paulinu (1.792 m) in drugi; ostali tisočaki so Monte Corrasi v Supramonte (1.463 m), Limbara (1.362 m), Monte Linas (1.236 m), Monte Albo (1.127 m). Najobsežnejša ravnina je Campidano (2.350 km²) na jugovzhodu otoka. Ostale ravnine so planota Piana del Sulcis, dolina ob spodnjem toku reke Flumendosa in nekaj obalnih področij, ki so bila do nedavnega še močvirnata in so bila bonificirana.

44