Oskarjeva Korzika in Sardinija

Kraj leži ob severovzhodni obali Korzike, na začetku rta Cap Corse. Bastia je glavno pristanišče in trgovsko središče otoka. Prvotno se je naselbina imenovala Cardo in je imela manjše ribiško pristanišče le port de Cardo, ki je danes mestna četrt. V času okupacije otoka s strani Genovske republike je bližnji zaliv postal pomembno zatočišče ladjevja pred viharji. Leta 1380 je bila pod guvernerjem Lomellinijem zgrajena močna utrdba - bastiglia. S časom je bastiglia (Bastia) postala glavno mesto Korzike, in sicer vse do francoske revolucije leta 1791, ko je to prevzel Ajaccio. PATRIMONIO Ob vznožju Col de Teghima in Serre di Pigno leži vasica, ki je osrčje regije Nebbio in ena glavnih pridelovalk vina na otoku. Vinogradi, ki pripadajo majhnim družinskim vinarnam, rastejo na apnenčastih gričih nad Patrimoniom. Vredno se je ustaviti v eni od vinarn, kjer ponujajo beli vermentino ali odlično rdeče vino iz grozdja niellucciu. Slednji je odličen ob delikatesah in divjačini. Nad vasjo bedi cerkev St–Martin iz leta 1570, do katere vodijo stopnice. Ob sončnem zahodu se njeno pročelje zlato obarva. Ob cerkvi pa stoji megalitski menhir z izklesanim obrazom. CALVI Balanjska prestolnica je hkrati eno najlepših korziških obmorskih letovišč, deloma zaradi dolge plaže. Calvi so ustanovili Rimljani v 1. st. n. št. Od leta 1278 je bil glavna genovska utrdba – bogato otoško glavno mesto je namreč nadzirala ta pomorska republika. Sestavljajo ga zgornji del – citadela s starim genovskim obzidjem – in spodnji del mesta s hišami, ki gledajo na pristanišče, ter z živahnim vzdušjem. V Calviu naj bi se rodil Krištof Kolumb. ST. FLORENT Na koncu dolgega zaliva je vas St. Florent s hišami svetlih barv, pristaniščem in z živahno promenado z butiki, restavracijami in s kavarnami. Čeprav je bila vas naseljena že v neolitiku in tudi v času antičnega Rima, se je zares razvila šele okoli genovske trdnjave v 15. st. Ker je bilo območje močvirnato in nezdravo, je bilo med 17. In 19. st. zaradi malarije zapuščeno. Na robu vasi pa stoji Santa Maria Assunta, stara katedrala nebijske regije. Čudovita romanska cerkev datira iz leta 1140. Pročelje iz bledega apnenca ima dve vrsti prekrivajočih se slepih obokov in nišo s kipom Device Marije z Detetom. Za steklom imajo shranjene ostanke sv. Florijana, rimskega vojaka, ki so ga mumificirali v 3. st. n. št.

33