Oskarjeva Korzika in Sardinija

BASTIA IN SEVER Bastia ima prav poseben čar, ki se skriva tako v njeni citadeli kot v starem mestnem jedru, polnem ozkih uličic, ki spominjajo na italijanske. To ni nič čudnega, saj mesto svoj razvoj in trgovski uspeh dolguje Genovi. Za najboljše doživetje Bastie se pridružite domačinom pri njihovih obredih: pri kavi na Place St–Nicholas, janeževem likerju v Vieux Portu in nakupovanju na tržnici. Leži bliže Italiji kot Franciji in postaja redno postajališče na križarjenjih po Sredozemlju, pa tudi baza ekološkega turizma – zaradi bližine gora. Blizu leži tudi Cap Corse z vasicami, stisnjenimi med morje in gore, in majhnimi pristanišči, nad katerimi bedijo stražni stolpi. Ta regija je svet zase in je bila vedno bolj podobna Pisi, Marseillu, Genovi in Livornu kakor preostanku otoka. Z dobro zmožnostjo plovbe so prebivalci tega polotoka to pristanišče usposobili za razpošiljanje vina, lesa, olja, plutovine in drugih krajevnih izdelkov. Strma pobočja pa so zaradi kmetovalske tradicije preuredili v rodovitne terase. Tako je tudi v vinogradih v Roglianu in Patrimoniu, ki so med najboljšimi na otoku. Bližina in tesni odnosi z Italijo in vplivi Toskane se čutijo v krajevnem narečju pa tudi arhitekturi, ki je podobna arhitekturi na ligurijski obali. Pravzaprav se z vzhodne obale Korzike vidi na toskanski arhipelag. Druga severna „mikroregija“ je Balagne, ki slovi po plažah in zaselkih sredi oljčnih nasadov. Regija je zgodovinsko povezana s Piso, ki je razvila balanjsko poljedelstvo. Deželo krasijo lepe pisanske cerkve, iz časa Genovežanov pa še citadeli v Calviu in Algajoli. Tudi začetek izkoriščanja plutovcev in sajenje oljk je njihova zapuščina. BASTIA Je drugo največje mesto na Korziki, z značilnimi živopisnimi hiškami, ki gledajo na morje. Je tudi gospodarska prestolnica otoka, predvsem zaradi pristanišča in industrijske cone južno od starega dela mesta. Čeprav so na teh pobočjih že Rimljani ustanovili mesto Mantinon, ki ga omenja tudi grški geograf Ptolemaj, je bila Bastia dolgo časa pristanišče za vas Cardo v okoliškem zaledju. V srednjem veku so v njem natovarjali vino, ki so ga ladje vozile v Piso. V 15. st. so Genovežani zasnovali stolp in povečali utrdbo (v ital. bastiglia, od tod mestu ime), ki je ščitila pristanišče. Genovežani so zaslužni tudi za razcvet mesta, zapustili pa so tudi značaj mesta: nekakšno hladnost do tujcev.

32