Oskarjeva Korzika in Sardinija

AJACCIO IN ZAHODNA OBALA Razčlenjena skalnata obala, ki jo biča veter, bele peščene plaže in rdeče granitne pečine: korziška zahodna obala je pravi spomenik naravi. Trije zalivi na njej, Porto, Sagone in Ajaccio, še poudarjajo njeno dinamičnost in poskrbijo, da je pravo nasprotje vzhodne obale, ki je precej ravna. Golfe de Porto je obdržal svojo divjo lepoto zaradi naravnega rezervata, ki ščiti polotok Scandola in manjši Golfe de Girolata. Na peščenih plažah zalivov Ajaccia in Sagone so zrasla letovišča, ki na srečo niso oskrunila lepote območja. Prestolnica Corse du Sud, južne Korzike, se ima za svojo ustanovitev in uspeh zahvaliti Genovežanom, čeprav ga največkrat povezujejo z Napoleonom Bonapartom, ki se je v njem rodil. Ajaccio zares ljubosumno čuva spomin na Napoleona: njegovo ime je povsod po mestu – na spominskih ploščah, kipih in na spomenikih. Poleg očarljive obale in nadvse zanimivega morskega dna – enega najzanimivejših v Sredozemlju – ponuja Korzika tudi doline, polne oljk, borovcev in kostanjev. Nekaj gorskih vasic je obdržalo staro pašniško tradicijo, povezano z vzrejo divjih svinj in izkoriščanjem gozda. Reke so ustvarile globoke in osupljive kanjone kot so Gorges de Spelunca pri Evisi in Gorges du Prunelli pri Bastelici. Zvoke ovac in mul na starih kamnitih mostovih pa so zamenjali pohodniki na razglednih poteh Mare a Mare (od morja do morja) oziroma Mare e Monti (morje in gore). AJJACIO Največje korziško mesto (korziško Aiacciu) in politično središče otoka ima značilen sredozemski videz. Razdeljen je na tri dele: staro genovsko jedro z ozkimi ulicami in s hiškami s pastelnimi pročelji, moderno mesto z avenijami, obdanimi z drevoredi in s kavarnami na prostem, ter mestne obronke, ki se raztezajo v hribe in ponujajo odličen razgled na zaliv, ki ga obvladuje citadela. Naselbina naj bi se začela razvijati v 2. st., ko naj bi bilo domnevno tod rimsko pristanišče. Nedavne raziskave so odkrile nekaj zgodnjekrščanskih predmetov. Leta 591 se Ajaccio omenja kot sedež škofije, mesto samo se je tedaj nahajalo nekoliko severneje, na mestu sedanjih četrti Castel Vecchio in Sainte-Lucie, v 8. stoletju pa je kot večina drugih korziških priobalnih krajev praktično izumrl. Leta 1492 naj bi na

24

Made with FlippingBook Online newsletter