Oskarjeva Korzika in Sardinija

ozemlju nekdanjega Ajaccia obstajala grad in katedrala, katera je bila kasneje, leta 1784, porušena. S koncem 15. stoletja so mesto ponovno naselili Genovežani in utrdili svoj položaj na jugu otoka. Pod njimi se je mesto razcvetelo; domačini so se ukvarjali s trgovino, kmetovanjem in z nabiranjem koral, čeprav jim je bilo šele leta 1592 dovoljeno zaživeti v mestu. Nova naselbina je že kmalu postala glavno mesto pokrajine Au Delà Des Monts, predhodnice sedanjega departmaja. Leta 1723 je mesto postalo prestolnica Korzike. Slovi pa tudi kot rojstni kraj Napoleona Bonaparta – rodil se je 15. avgusta 1769. Za njegovega časa je bilo še dodatno izgrajeno, sčasoma pa postalo največje mesto na otoku, do tedaj je to bila Bastia. Med prvo svetovno vojno je bil pomembna pomorska baza antante. Med drugo svetovno vojno je Ajaccio 8. oktobra 1943 postal prvo osvobojeno mesto na ozemlju Francije. Slovencem je Ajaccio ostal v tragičnem spominu zaradi letalske nesreče Douglasa DC-9, namenjenega na letališče v Ajacciu, v kateri je 1. decembra 1981 življenje izgubilo vseh 173 slovenskih turistov in 7 članov posadke, ki so se z Inex-Adrio peljali na Korziko na počitnice. OBALNI STOLPI: Genovežani na Korziki niso pustili sledov samo z utrjenimi mesti, ki so branila njihova pristanišča, temveč tudi z vrsto 67 obalnih stolpov, ki so jih postavili v zgodnjem 16. st. ob celotnem obalnem robu. Z njih so opazovali ali se bližajo pirati, v nekaterih primerih pa so nudili tudi zatočišče prebivalcem majhnih obmorskih vasi. Stolpi imajo kvadraten ali okrogel tloris in so različnih velikosti. Nekateri, denimo stolpa v Girolati ali Campomoru, so bili prave trdnjave, nekateri drugi pa zgolj oporišča, ki so bila dobro vidna iz vasi in sosednjih stolpov. Praviloma so bila v stolpih skladišča in cisterne za zbiranje deževnice, saj je bilo tako blizu morja malo virov pitne vode.

25