Oskarjeva Korzika in Sardinija

KRIZA IN IZSELJEVANJE (1910 -1920) V času industrijske revolucije dežela doživi zaton, saj pretežno kmetijska in nemodernizirana družba ni mogla tekmovati s celino in francoskimi kolonijami. Kljub že izboljšanemu standardu se na otoku znova pojavi revščina, ki prisili domačine k izseljevanju. Korzika utrpi velike žrtve tudi v prvi svetovni vojni (20.000 mrtvih), sledi še množično izseljevanje, 5.000 – 6.000 ljudi letno. KRATKOTRAJNA ZASEDBA ITALIJANOV Leta 1942 otok zasedejo italijanske čete. Zaradi močnega odporniškega gibanja, „maki“, pa je bil to prvi francoski departma, ki se je odvobodil že leta 1943. GIBANJE ZA NEODVISNOST Po 2. svetovni vojni vrnitev številnih izseljencev. V 60. letih 20. st. se pojavi na volitvah stranka Front Regionaliste Corse (FRC), leta 1973 skupaj s stranko Action Regionaliste Corse (ARC) zahteva korziško avtonomijo, decentralizirano vlado in zaščito otoške zemlje pred prevelikim razvojem turizma – dobijo veliko podporo. Dve leti pozneje se vrsta demonstracij konča s streljanjem, ubita sta dva policista. Nato sledi ustanovitev Front de Liberation Nationale de la Corse (FLNC), gibanje odgovorno za številne teroristične napade. Gibanja za neodvisnost dobivajo čedalje več podpore, otok pa je znova razdeljen na dva departmaja: Haute Corse in Corse du Sud. PONOVNA OTVORITEV UNIVERZE 1981 je ponovno odprta univerza v Cortu, postopek za sprejetje federalnega statuta Korzike se začne 10 let pozneje. 90. leta 20. stoletja prinesejo razmah turizma, otočani pa še strogo pazijo na ohranjanje otoških naravnih lepot. DANES Korzika se je sprijaznila z osrednjo vlado na celini in si prizadeva za mirno prihodnost. Leta 2009 pride do razmaha nizkocenovnih letalskih prevoznikov in sočasne modernizacije cest, kar je izboljšalo možnost potovanja na Korziko in po njej.

16