Oskarjeva Kitajska

Monsun: Beseda označuje vetrova, ki sta značilna za glavna letna časa (arabska beseda monsun pomeni letni čas). Zimski monsun (okt.-mar.) ali sibirski anticiklon prinaša sušno podnebje, saj pihajo suhi in mrzli vetrovi iznad Sibirije in Mongolije na Kitajsko; povzroča suho in hladno zimo ter velike temperaturne razlike (do 40 stopinj) med severom in jugom Kitajske. Poletni monsun (apr.-sep.) prinaša dolgotrajno deževje in visoke temperature, saj piha topel in vlažen zrak iznad Tihega oceana na kitajsko celino. Najmanj dežja so deležni kraji v notranjosti. Tajfun: Tropski ciklon ali tajfun je območje nizkega zračnega pritiska, ki v splošnem nastane v tropskem pasu. Po sestavi je tropski ciklon velika vrteča se gmota oblakov in vetrov z močno nevihtno dejavnostjo. Glavna pogonska sila tropskega ciklona je sprostitev izparilne toplote iz vode, ki se utekočinja na velikih nadmorskih višinah. Zrak se giblje navzgor, zato se pri tleh steka. Vreme je oblačno in rahlo dežuje, kar lahko traja več dni. V središču tajfuna je 20 do 30 km široko območje jasnine - oko. V očesu tajfuna pihajo mirnejši vetrovi, sončni žarki lahko prodirajo do tal. GOSPODARSTVO: Kitajsko gospodarstvo se je v zadnje četrt stoletja spremenilo iz centralno načrtovanega sistema, ki je bil v veliki meri zaprt mednarodnemu trgu, k bolj tržno usmerjenemu gospodarstvu, ki ima hitro rastoč zasebni sektor in je velik igralec v mednarodnem gospodarstvu. Danes je le tretjina podjetij državnih. Gospodarske in monetarne reforme so povzročile, da se je BDP podeseteril od leta 1978. Danes ima Kitajska eno najhitreje rastočih gospodarstev na svetu. 2007 je bila Kitajska po BDP druga največja gospodarska država na svetu (za ZDA), čeprav spada po BDP per capita še vedno v spodnji srednji prihodek. Kitajska poceni delovna sila je spremenila Kitajsko v “svetovno tovarno”: proizvaja večino svetovne proizvodnje oblek, elektronike, gospodinjskih predmetov in igrač. BDP : 6,9 bilijonov USD (leta 2007) Rast BDP: 11,4 % BDP per capita : 5.300 USD (Slovenija: 19.000 USD) SESTAVA BDP: 49 % industrija, 40 % storitve, 11 % kmetijstvo NARAVNA BOGASTVA: premog (1/3 svetovnih zalog), uran, nafta (spada med 10 vodilnih naftnih sil), zemeljski plin, železova ruda, živo

8