Oskarjeva Kitajska

zrasel pomemben gospodarski pas. Danes je ploven le del Velikega kanala. Globina kanala seže do 3 m, širok je od 9 m naprej, čez se pnejo stari kamniti mostovi, tako da je primeren za relativno majhna plovila s plitvim ugrezom. ZAHODNO JEZERO (Xi Hu): Leži zahodno od mesta. Z ostalih treh strani ga obdajajo hribi. Tisoče let nazaj je bila tu laguna, potem pa je blato reke Qiantang vodi zaprlo pot do morja in nastalo je jezero. Današnji obseg jezera je 15 km. Skozi zgodovino so budno pazili, da se jezero ne bi zamuljilo. Posamezni guvernerji so iz blata z dna jezera gradili nasipe čez jezero, najdaljši je dolg 2,8 km, ter umetne otoke sredi jezera. Okolico jezera krasijo čudoviti vrtovi z izbrano floro in favno, pagode, paviljoni, mostovi ... Zahodno jezero so hvalili cesarji, opevali so ga pesniki, upodabljali so ga slikarji. Marco Polo ga je primerjal z rajem. Povezano je s številnimi učenjaki, narodnimi junaki, revolucionarnimi mučeniki in se pojavlja v številnih zgodbah in pesmih. Leta 1982 so ga izbrali za najlepše kitajsko krajinsko letovišče. Slika “Trije tolmuni odsevajo luno” je na bankovcu za 1 RMB. PAGODA ŠESTIH HARMONIJ (Liuhe ta): Stoji na griču blizu cestnega in železniškega mostu čez reko Qiantang. Ime je dobila po templju Šestih harmonij, ki je nekoč stal tu. V harmoniji mora biti šest smeri: sever, jug, vzhod, zahod, zemlja in nebo. Osmerokotna pagoda je visoka 60 m, od zunaj je videti, kot da ima 13 nadstropij, v notranjosti pa jih je le 7. Zgrajena je iz opeke in obdana z lesom. Prvotna pagoda je bila zgrajena leta 670, skozi zgodovino so jo kar naprej rušili in postavljali na novo, nazadnje leta 1900. Imela naj bi magično moč, da zaustavi visoki plimni val v reko Qiantang. Poleg verskega pomena je služila tudi kot opazovalni stolp in svetilnik. Za pagodo je park s kipi, zvonovi in mini pagodami. TEMPELJ LINGYINSI: Ime pomeni zatočišče duše. Prvič so ga zgradili leta 326. Skozi zgodovino je bil večkrat uničen in ponovno zgrajen, nazadnje leta 1970. Samostan je ustanovil indijski budistični menih Huili , ki je izbral to lokacijo, ker ga je skalnati hrib spominjal na vrh Jastrebove gore v Indiji. Zlati čas delovanja samostana je bilo 10. stoletje, ko je bilo v templju 72 dvoran in je tu živelo 3000 menihov. Med 10. in 14. stoletjem so v skalnate stene hriba vklesali 470 budističnih napisov in reliefov, med njimi je najbolj slaven smejoči se Maitreya Buda. Tempelj je še danes dejaven, obiskujejo ga romarji in lokalni verujoči, v samostanu še vedno živijo budistični menihi.

51