Oskarjeva Kitajska

HANGZHOU Glavno mesto province Zhejiang ima 6 milijonov prebivalcev. Govorijo kitajsko narečje Wu. Hangzhou leži v delti reke Jangce, 180 km jugozahodno od Šanghaja. Skozi mesto teče reka Qiantang , znana po največjem vdoru plimnega vala v ustje reke na svetu: meri od 7 do 12 m v višino. Tu je subtropsko podnebje s štirimi letnimi časi, poletja so vlažna in vroča z grozečimi tajfuni, zime so suhe in hladne. Mesto obdajajo plantaže čaja, od tu prihaja najboljši kitajski zeleni čaj (Longjing ali Zmajev vodnjak), saj liste čajevca še vedno obirajo ročno. Že stoletja je središče pridobivanja in predelovanja svile , slovi po svilenih dežnikih in pahljačah. Od 1990-ih let se razvija lahka industrija, predvsem elektronika, mesto raste tudi kot poslovno središče. Uvrščajo ga med 10 najbolj slikovitih kitajskih mest. Pregovor pravi: “Zgoraj so nebesa, spodaj sta Suzhou in Hangzhou.” Pred 7000 leti je tu cvetela neolitska kultura Hemudu, takrat so prvič kultivirali riž. Leta 212 pr. n. št. je dinastija Qin ustanovila mesto Hangzhou. Za časa dinastije Sui so zgradili Veliki kanal. V 10. stoletju je bilo prestolnica kraljestva Wuyue, njegovi kralji so bili znani pokrovitelji umetnosti in budizma, privabljali so filozofe, politike, znanstvenike in književnike z vse Kitajske. V 12. stoletju je tu zavladala južna dinastija Song in Hangzhou je postal cesarsko mesto. V 13. stoletju je bil Hangzhou največje mesto na svetu (2 milijona prebivalcev). Marco Polo ga je opisal kot “najbolj čudovito in plemenito na svetu”. Leta 1276 je Kublajkan osvojil mesto, cesarski sedež se je preselil v Peking. Sredi obdobja dinastije Ming se je pristanišče zamuljilo, kar je bil velik udarec za trgovsko mesto. Taipinška vstaja v 19. stoletju je pustila za seboj mesto v pepelu in pol milijona mrtvih. Večina današnjega mesta je nova gradnja. VELIKI KANAL (Da Yunhe): To je najdaljši starodavni kanal na svetu, dolg je 1770 km. Povezoval je dve reki: Rumeno reko in reko Jangce. Končni točki sta bila Peking in Hangzhou. Najstarejši deli kanala segajo v 5. stoletje pr. n. št., ko so zgradili prvih 85 km. Posamezne dele so povezali v en kanal cesarji dinastije Sui (581-618). Naslednje dinastije so kanal vzdrževale in posodabljale ter speljale posamezne krake do svojih prestolnic. Njegova glavna funkcija je bil transport riža in druge hrane z juga na sever, seveda pa je služil tudi kot glavna prometna in transportna žila vseh drugih surovin, zato je ob njem

50