Oskarjeva Kitajska

je privedlo do največje gonje proti budizmu. Leta 845 je država uničila 4600 samostanov, zasegla njihova posestva in premoženje, 250.000 menihov in nun se je moralo vrniti v posvetno življenje. To gonjo je najbolje preživela šola čan budizma (zen na Japonskem). Zanjo je značilen pogovor med mojstrom in učencem, kjer mojster uporablja paradokse, ki v učencu vzbudijo občutek praznine, ki je nujna pot do spoznanja. Vendar je razvoj budizma poslej močno stagniral. Naslednji velik udarec je doživel v Maojevi kulturni revoluciji. Danes je budizem na Kitajskem spet zelo dejaven, deluje vse več samostanov in število vernikov narašča. Posebna različica budizma je tibetanski lamaizem , ki se je začel razvijati v 7. stoletju. Zanj je značilno, da se je spojil s starim šamanskim verstvom. Njegov vodja je dalajlama. Jedro budizma je nauk o štirih plemenitih resnicah : 1. Vse je trpljenje. 2. Vzrok trpljenja je želja, hrepenenje, navezanost. 3. Trpljenje lahko premagamo, če se odpovemo želji, hrepenenju, navezanosti. 4. Trpljenje premagamo tako, da hodimo po osmeročleni poti – srednji poti , ki jo sestavljajo pravo spoznanje in razumevanje, pravo mišljenje, pravo govorjenje, pravo obnašanje, prava zaposlitev, pravo prizadevanje, prava razsodnost, prava zbranost. Budizem je religija brez boga, zavrnila je tudi hindujske kaste, svečenike, obrede, dogmo, čudeže in askezo. Budist teži k nirvani , to je k osvoboditvi iz kroga reinkarancij ( samsara ), tako da hodi po osmeročleni poti proti razsvetljenju. Pri tem najde oporo in zatočišče v treh draguljih, to so Buda, njegov nauk ( dharma ) in budistična skupnost ( sangha ). Za budiste je pomembna tudi meditacija, med katero se z raziskovanjem svojega bistva doseže razumevanje Budinega nauka. V vseh budističnih deželah imajo templje, vendar za bogoslužje niso nujno potrebni. Budistične svete stavbe se imenujejo pagode ali stupe, to so kupolasti spomeniki, ki naj bi vsebovali Budine relikvije. Obiskovalci se poklonijo Budi s hojo okrog stavbe.

33