Oskarjeva Kitajska

BUDIZEM Budizem se je razvil kot reformacija hinduizma v 6. stoletju pr. n. št. v Indiji. Njegov ustanovitelj je Siddharta Gautama . Potem ko je zavrnil razkošno prinčevsko življenje in strogi asketizem, je dosegel razsvetljenje in postal Buda, prebujeni. Budini nauki so se sprva širili z ustnim izročilom, šele v 1. stoletju pr. n. št. so jih zapisali. S širjenjem budizma je prihajalo do različnih razumevanj Budinega nauka in skozi stoletja se je budizem razvejal. Glavni veji budizma sta teravada in mahajana, potem še vadžrajana, tibetanski budizem, zen budizem ... Na Kitajsko je prišel budizem v 1. stoletju in se sprva širil preko taoizma, saj sta si bila podobna v določenih idejah in po meditativni praksi. Od 5. stoletja naprej so začeli kitajski menihi hoditi v Indijo in prevajati budistične tekste v kitajščino. Tako se je budizem začel razmejevati od taoizma. Kitajski budizem je bil najmočnejši v prvem obdobju dinastije Tang, ko so cesarji podpirali budistične študije, umetnost in samostane. Samostani so prišli do velikih posestev, oproščeni so bili davka in bogastvo se je kopičilo. Zaradi teh privilegijev je v samostane drlo na tisoče ljudi, da so se izognili lakoti, vojski ali prisilnemu delu. To je privedlo do največje gonje proti budizmu. Leta 845 je država uničila 4600 samostanov, zasegla njihova posestva in premoženje, 250.000 menihov in nun se je moralo vrniti v posvetno življenje. To gonjo je najbolje preživela šola čan budizma (zen na Japonskem). Zanjo je značilen pogovor med mojstrom in učencem, kjer mojster uporablja paradokse, ki v učencu vzbudijo občutek praznine, ki je nujna pot do spoznanja. Vendar je razvoj budizma poslej močno stagniral. Naslednji velik udarec je doživel v Maojevi kulturni revoluciji. Danes je budizem na Kitajskem spet zelo dejaven, deluje vse več samostanov in število vernikov narašča. Posebna različica budizma je tibetanski lamaizem , ki se je začel razvijati v 7. stoletju. Zanj je značilno, da se je spojil s starim šamanskim verstvom. Njegov vodja je dalajlama. Jedro budizma je nauk o štirih plemenitih resnicah : 1. Vse je trpljenje. 2. Vzrok trpljenja je želja, hrepenenje, navezanost. 3. Trpljenje lahko premagamo, če se odpovemo želji, hrepenenju, navezanosti. 4. Trpljenje premagamo tako, da hodimo po osmeročleni poti – srednji poti , ki jo sestavljajo pravo spoznanje in razumevanje, pravo mišljenje,

32