Oskarjeva Kitajska

JIN – JANG ( yin-yang ): Osnovni pomen jin-janga povezujejo s senčno in sončno platjo gore. Postopoma so ju začeli uporabljati pri opisovanju dveh nasprotujočih si in komplementarnih aspektov daa kot naravnega reda. V naravi sta prisotni dve kozmični sili, jin in jang, ki preko svojih medsebojnih kombinacij povzročata spremembe v naravi in v življenju živih bitij. Obe sili se med seboj dopolnjujeta in skupaj tvorita dao, ki je osnovno vodilo narave in življenja. Simbol taijit ima oba elementa enakovredna, v vsakem polju je kaplja drugega polja, med poljema ni ostre meje, je ukrivljena, da vsak sega v drugega, oblika simbola pa nakazuje njegovo dinamičnost: »Enkrat jin in enkrat jang, to je dao.« PET ELEMENTOV ( wu xing ): To so osnovne kozmične sile in vplivi. Pomenijo stanja, skozi katera prehajajo vse snovi in naravni pojavi. Pet elementov je: zemlja, les, ogenj, kovina, voda. Ciklusi naj bi se vrstili v stalnem zaporedju: ko nov element premaga predhodnega, npr. ogenj stali kovino, voda pogasi ogenj ... BUDIZEM Budizem se je razvil kot reformacija hinduizma v 6. stoletju pr. n. št. v Indiji. Njegov ustanovitelj je Siddharta Gautama . Potem ko je zavrnil razkošno prinčevsko življenje in strogi asketizem, je dosegel razsvetljenje in postal Buda, prebujeni. Budini nauki so se sprva širili z ustnim izročilom, šele v 1. stoletju pr. n. št. so jih zapisali. S širjenjem budizma je prihajalo do različnih razumevanj Budinega nauka in skozi stoletja se je budizem razvejal. Glavni veji budizma sta teravada in mahajana, potem še vadžrajana, tibetanski budizem, zen budizem ... Na Kitajsko je prišel budizem v 1. stoletju in se sprva širil preko taoizma, saj sta si bila podobna v določenih idejah in po meditativni praksi. Od 5. stoletja naprej so začeli kitajski menihi hoditi v Indijo in prevajati budistične tekste v kitajščino. Tako se je budizem začel razmejevati od taoizma. Kitajski budizem je bil najmočnejši v prvem obdobju dinastije Tang, ko so cesarji podpirali budistične študije, umetnost in samostane. Samostani so prišli do velikih posestev, oproščeni so bili davka in bogastvo se je kopičilo. Zaradi teh privilegijev je v samostane drlo na tisoče ljudi, da so se izognili lakoti, vojski ali prisilnemu delu. To

32

Made with FlippingBook flipbook maker