Oskarjeva Kitajska

njegove ideje, tako da je brutalno plenila po državi in uničevala vse spomine kitajske fevdalistične preteklosti (templji, samostani, knjige, spomeniki, razni predmeti). Na milijone ljudi je umrlo zaradi mučenj, umorov in samomorov. Nasilje, družbeni nemiri in ekonomski prevrati so bili široko razširjeni. Veliko intelektualcev, umetnikov, uradnikov, zdravnikov, učiteljev je pristalo v podeželskih prevzgojnih kampih, kjer so spoznavali težko delo kmetov in delavcev. Vsi so se morali udeleževati masovnih javnih sestankov, ki so bili del izobraževanja. Vse institucije (šole, uradi, tovarne) so vodili “revolucionarni odbori”. Banda štirih je bila odgovorna za najhujše ekscese kulturne revolucije. MAO ZEDONG (1893-1976): Rodil se je v premožno družino, zato je imel dobro šolanje. Na Pekinški univerzi je delal kot pomočnik knjižničarja in veliko bral. Leta 1921 se je udeležil prvega sestanka KKP v Šanghaju. Leta 1923 so ga izvolili za enega izmed petih komisarjev CK KKP, zato je v domačem Hunanu organiziral tamkajšnji odsek KKP. Leta 1927 je vodil vstajo v Hunanu, v kateri je upornike organiziral v vojsko. V letih 1931-33 je v gorah Jinggang (provinca Jiangxi) ustanovil Sovjetsko republiko Kitajsko. Ustvaril je uspešno vojsko, izurjeno v gverilskem bojevanju, izvajal je agrarne in revolucionarne reforme. Štirikrat je odbil napade Čankajškove vojske. Po uspešnem »dolgem pohodu« je postal vrhovni vodja KKP. V letih 1937-45 je vodil komunistični odpor proti Japoncem. V državljanski vojni po drugi svetovni vojni je prepričljivo zmagal in 1. oktobra 1949 razglasil LR Kitajsko. Najprej se je lotil zemljiških reform in zatiranja protirevolucionarjev. Umrlo je vsaj milijon ljudi, v prevzgojne kampe pa so poslali vsaj milijon in pol ljudi. Prva gospodarska petletka je bila uspešna, druga pa je imela katastrofalne posledice »Velikega skoka naprej«. Leta 1966 je sprožil »Kulturno revolucijo« in gradil svoj osebnostni kult. Mao je bil v slabem zdravstvenem stanju že nekaj let pred smrtjo. Trpel je za nevronsko motorično boleznijo (Lou Gehrigova bolezen), imel je oslabljena pljuča in srce. Po tretjem srčnem infarktu si ni več opomogel. Slabel je teden dni, 9. septembra 1976 so ga odklopili z aparatov. Njegovo truplo so mumificirali in mu zgradili mavzolej na Trgu nebeškega miru. 1976-1997: Deng Xiaoping: Postal je podpremier in podsekretar KKP, vendar dejansko voditelj države. Kulturno revolucijo so odpravili. Pričele so se nove reforme, imenovane “štiri modernizacije’’:

25

Made with FlippingBook flipbook maker