Oskarjeva Kitajska

novo vlado. V veliki selitvi so sledili ostanki vodstva stranke KMT in njene vojske, skupaj je bilo okoli 2 milijona ljudi. Leta 1950 je Čangkajšek postal predsednik republike Tajvan. 1949: LJUDSKA REPUBLIKA KITAJSKA: Rodila se je v povojnem gospodarskem kaosu: ob inflaciji, dolgovih, uničenih namakalnih sistemih, zdesetkani živini, slabem poljedelstvu in oslabeli industriji ... 1950-ta leta so pomenila obrambo komunističnega režima pred ZDA, še posebej s korejsko vojno tako blizu. Vlada je začela z zemljiško reformo, zaustavila inflacijo in povečala industrijsko proizvodnjo. Veleposestnikom so odvzeli zemljo in jo razdelili med kmete. Organizirali so kmetijske zadruge in ljudske komune ter delavske sindikate. S sovjetsko finančno in strokovno pomočjo so postavili industrijo nazaj na noge. Po sovjetskem zgledu so sprejeli centralno vodene petletne gospodarske načrte. 1957: Gibanje Sto rož: Mao je razglasil: naj »sto rož cveti« med umetniki in naj »sto miselnih šol tekmuje med seboj« med znanstveniki. Vsi so navdušeno pozdravili to svobodo izražanja in kritike so se začele vrstiti. Toda ta politika je bila past, s katero je oblast polovila desničarje oz. nasprotnike režima. 300.000 intelektualcev so poslali v zapore ali kampe za prisilno delo (nekateri so ostali tam 20 let). 1958-1961: Velik skok naprej: To je bil eden največjih neuspehov ekonomske reforme v zgodovini. Sprejeli so radikalni program masovnih ljudskih komun, ki so združevale proizvodnjo, razdeljevanje, industrializacijo, šolstvo, obrambo, ljudske milice in upravo. Poleg kmetijstva so morale komune graditi vodne kanale in namakalne sisteme ter se ukvarjati z industrijo. Kmetje so morali na svojih dvoriščih zgraditi plavže, da bi povečali proizvodnjo jekla. Kmetijska in industrijska proizvodnja se nista povečali, kot je bilo pričakovano, uradniki so prirejali statistike in skrivali prave številke. Leta 1959 je veliko pridelka uničilo slabo vreme, 1960 je SZ ustavila svojo finančno in strokovno pomoč. Ocenjujejo, da je 30 milijonov Kitajcev umrlo zaradi lakote. 1966-1976: Kulturna revolucija: Cilj je bil odprava korupcije in visokih položajev ter vzpostavitev absolutno egalitarne družbe. Skušali so odpraviti vse razlike med intelektualnim in manulanim delom ter med družbenimi razredi. Vse za skupnost, ne za posameznika. Mao se je načrtno lotil izgradnje svojega osebnostnega kulta. Nastala je zbirka njegovih misli “mala rdeča knjižica”, ki so jo morali brati v šolah in v vojski. Študente je organiziral v Rdečo gardo, ki je po vsej deželi širila

24

Made with FlippingBook flipbook maker