Oskarjeva Kitajska

dvoriščih zgraditi plavže, da bi povečali proizvodnjo jekla. Kmetijska in industrijska proizvodnja se nista povečali, kot je bilo pričakovano, uradniki so prirejali statistike in skrivali prave številke. Leta 1959 je veliko pridelka uničilo slabo vreme, 1960 je SZ ustavila svojo finančno in strokovno pomoč. Ocenjujejo, da je 30 milijonov Kitajcev umrlo zaradi lakote. 1966-1976: Kulturna revolucija: Cilj je bil odprava korupcije in visokih položajev ter vzpostavitev absolutno egalitarne družbe. Skušali so odpraviti vse razlike med intelektualnim in manulanim delom ter med družbenimi razredi. Vse za skupnost, ne za posameznika. Mao se je načrtno lotil izgradnje svojega osebnostnega kulta. Nastala je zbirka njegovih misli “mala rdeča knjižica”, ki so jo morali brati v šolah in v vojski. Študente je organiziral v Rdečo gardo, ki je po vsej deželi širila njegove ideje, tako da je brutalno plenila po državi in uničevala vse spomine kitajske fevdalistične preteklosti (templji, samostani, knjige, spomeniki, razni predmeti). Na milijone ljudi je umrlo zaradi mučenj, umorov in samomorov. Nasilje, družbeni nemiri in ekonomski prevrati so bili široko razširjeni. Veliko intelektualcev, umetnikov, uradnikov, zdravnikov, učiteljev je pristalo v podeželskih prevzgojnih kampih, kjer so spoznavali težko delo kmetov in delavcev. Vsi so se morali udeleževati masovnih javnih sestankov, ki so bili del izobraževanja. Vse institucije (šole, uradi, tovarne) so vodili “revolucionarni odbori”. Banda štirih je bila odgovorna za najhujše ekscese kulturne revolucije. MAO ZEDONG (1893-1976): Rodil se je v premožno družino, zato je imel dobro šolanje. Na Pekinški univerzi je delal kot pomočnik knjižničarja in veliko bral. Leta 1921 se je udeležil prvega sestanka KKP v Šanghaju. Leta 1923 so ga izvolili za enega izmed petih komisarjev CK KKP, zato je v domačem Hunanu organiziral tamkajšnji odsek KKP. Leta 1927 je vodil vstajo v Hunanu, v kateri je upornike organiziral v vojsko. V letih 1931-33 je v gorah Jinggang (provinca Jiangxi) ustanovil Sovjetsko republiko Kitajsko. Ustvaril je uspešno vojsko, izurjeno v gverilskem bojevanju, izvajal je agrarne in revolucionarne reforme. Štirikrat je odbil napade Čankajškove vojske. Po uspešnem »dolgem pohodu« je postal vrhovni vodja KKP. V letih 1937-45 je vodil komunistični odpor proti Japoncem. V državljanski vojni po drugi svetovni vojni je prepričljivo zmagal in 1. oktobra 1949 razglasil LR Kitajsko. Najprej se je lotil zemljiških reform in zatiranja protirevolucionarjev. Umrlo je vsaj milijon ljudi, v prevzgojne kampe

24