Oskarjeva Kitajska

nacionalizmu in realizmu. Krog bralcev se je razširil med ljudske množice in družbena ozaveščenost je rasla. Med intelektualci sta se izoblikovala dva nasprotujoča si tabora: marksistično revolucionarni (komunisti) in kapitalistično nacionalni (koumintang). 1921: V Šanghaju so idealistični marksisti ustanovili Kitajsko komunistično partijo - KKP . 1919-1927: Prva revolucionarna državljanska vojna: Proti vplivnim vojaškim mogotcem sta se povezali KMT in KKP, vendar sta imeli različne interese in druga drugi nista zaupali. Leta 1925 je dr. Sun Yatsen umrl. Njegovo mesto je zasedel vrhovni poveljnik revolucionarne vojske, general Jiang Jieshi - Čangkajšek . S svojo vojsko je premagal dva najvplivnejša vojaška mogotca in na svojem znamenitem severnem pohodu osvojil večino osrednje in južne Kitajske. 1927-1937: Druga revolucionarna državljanska vojna: Spor med KKP in KMT je zahteval milijon človeških življenj. KMT so pričeli z masovno likvidacijo komunistov. Leta 1928 je Čangkajšek v Nanjingu ustanovil svojo nacionalistično vlado in postal predsednik republike. Po osvojitvi Pekinga in Mandžurije je bila Kitajska spet po dolgem času združena. Toda KKP je pod vodstvom Mao Zedonga v odročnem hribovju province Jiangxi ustanovila lastno republiko z močno vojsko, ki je z gverilskim bojevanjem premagovala nacionalistično vojsko. Leta 1934 je Mao Zedong popeljal svoje komuniste na znameniti dolgi pohod proti severu, v katerem je sodelovalo 85.000 vojakov in 15.000 političnih delavcev. Pohod je trajal leto dni, prehodili so 9.000 km in 11 provinc. Mao Zedong je postal nesporni voditelj kitajske revolucije. Krvavo vojno na Kitajskem so izkoristili Japonci in leta 1931 okupirali Mandžurijo. Nastala je nova država Mandžuko kot japonski protektorat. Njen cesar je postal Puyi. 1937-1945: Vojna z Japonsko: KKP in KMT sta se združili v protijaponsko fronto, toda zavezništvo je bilo zgolj površinsko, pod katerim so tlela nasprotja. V dolgotrajni vojni so Japonci zasedli ves vzhodni del države, pri čemer je bila najbolj kruta osvojitev Nanjinga, kjer so pobili 200.000 civilistov in posilili več deset tisoč žensk. Kitajci so se pred njimi umikali vse bolj na zahod. Po nepričakovanem japonskem napadu na Pearl Harbor leta 1941 je Kitajska Hitlerjevi Nemčiji napovedala vojno in s tem postala zaveznica zahodnih sil in SZ. Vojna je dobila svetovne razsežnosti in v Aziji se je izoblikovalo zavezniško bojišče od Kitajske prek Burme do Indije. Leta 1943 je postala Kitajska ena izmed »velikih štirih« (ZDA, SZ, VB, Kitajska), a na konferenci v Jalti leta 1945 Kitajske ni bilo. »Velike tri« so se dogovorile

22