Oskarjeva Kitajska

polnomadske države. To je obdobje centralizirane birokratske države, velikega gospodarskega vzpona ter razcveta znanosti, umetnosti in filozofije (neokonfucianizem). Pojavil se je nov premožen meščanski razred, trgovci in obrtniki. Širilo se je tržno gospodarstvo in zasebna trgovina. Vzpostavili so pomorsko trgovino z Indijo, Afriko, Japonsko. V 12. stoletju so izbruhnili spopadi med različnimi dinastijami, dinastija Song je bila pregnana na jug, kjer so leta 1127 ustanovili novo prestolnico Linan (današnji Hangzhou) in jug je doživel gospodarski in kulturni razcvet. Na severu pa so se dvigovali Mongoli. Leta 1206 je Džingiskan združil vojskujoča se mongolska ljudstva stepe in šel na osvajanje; mongolska vojska je bila pod njim in pod okriljem njegovih sinov in vnukov dolga stoletja nepremagljiva. Mongoli so postali najmočnejša sila v Aziji, kot silovit vihar so osvojili največji del Evrazije in ustanovili največjo državo, ki je kdaj obstajala na svetu: na višku je segala od Pacifika do osrčja Evrope. Obvezovanje ženskih stopal: Pojavi se sredi 10. stoletja. Majhnim deklicam so obvezovali stopala, da ne bi zrasla, s čimer so dosegli boleče gnitje mesa pri živem telesu. Pohabljena in zakrnela stopala so postala najvišji lepotni ideal visokih slojev, vzor ženske ljubkosti in miline. Takšna stopala so imenovali “zlati lotosi”. 1280-1368: DINASTIJA YUAN: Prva tuja vladajoča dinastija: Mongoli . Leta 1276 so pod vodstvom Džingiskanovega vnuka Kublajkana zasedli prestolnico južne dinastije Song in Kublajkan se je razglasil za cesarja dinastije Yuan. Današnji Peking je prvič postal prestolnica, in to največje države na svetu. V ta namen ga je cesar dal polepšati in iz njega naredil pravo pravljično mesto. Sprememba prestolnice je zahtevala izboljšavo transportnih poti, prenovili so ves vodni sistem kanalov in gradili nove ceste. Mongoli so imeli bolj vojaški tip države. Prevzeli so kitajski administrativni aparat, a obdržali oblast in vse politične odločitve v svojih rokah. Pričela se je diskriminacija nad Han Kitajci. Uradni jezik je bil mongolski. Kitajski kmetje so bili v hudem položaju, saj so morali graditi za Mongole, zato so zanemarili svoja polja, pri tem pa so morali poleg domačih visokih slojev prehranjevati še kakšen milijon Mongolov. Kljub cvetoči trgovini ter blaginji palač in templjev, je bogastvo trgovcev stalno odtekalo v tujino, iz Kitajske v njihove domovine, tako da je bilo kitajsko ljudstvo revnejše kot kdaj prej, pustošile so množične lakote. Svilena cesta je povezovala Kitajsko z Bližnjim Vzhodom in srednjeveško Evropo, po njej so potovale trgovske dobrine in izmenjava kulturnih, religioznih ter znanstvenih idej. V tem času je potoval

16