Oskarjeva Jordanija

PETRA – »ČE IMAŠ SAMO EN DAN ZA JORDANIJO, GA PREŽIVI V PETRI!« »Roza mesto«, ki je eno od novih 7 čudes sveta: Kitajski zid, Machu Picchu, Kolosej, Taj Mahal, Chichen Itza, Kip Jezusa v Riu in - Petra. Petra je najbolj obiskana jordanska znamenitost, leta 2018 jo je obiskalo 800.000 turistov. Petra leži v dolini vadija Araba , na levem bregu. Stene vadija so iz peščenjaka, ki se preliva v različnih rdečih in roza barvah. V starih časih je imela Petra dovolj tekoče vode in stalen potok, kar pa se je kasneje spremenilo. Voda je pomenila vzpon mesta in kulture v času Nabatejcev, ki so se naselili v bližini vadija v 6. st. pr.n.š. Nabatejci so bili arabsko nomadsko pleme. Obogateli so z ropanjem in hkrati varovanjem karavan. Bili so zelo dobri poznavalci puščave, znali so najti vodne vire. Obvladovali so veliko območje puščave, vodnih virov in rodovitnih oaz. Preko njihovega ozemlja so potekale številne pomembne trgovske in vojaške poti. Za politiko se niso zanimali, vedno le za posel. Največji vzpon so dosegli v 1. st. pred našim štetjem, takrat je imela Petra okoli 20.000 prebivalcev . Napadel jih je celo rimski general Pompej , vendar so si Nabatejci odkupili svobodo. Porazil jih je šele Herod Veliki , sčasoma so začeli graditi mesto po rimskem vzoru. V času Bizantincev je Petra vse manj pomembna, pod muslimani v 7. st. pa izgubi nekdanji pomen. Zasedejo jo lokalni beduini, ki živijo v nekdanjih palačah. Petro je ponovno odkril leta 1812 švicarski raziskovalec in pisatelj Johhan Ludwig Burckhardt . Šel je na sponzorirano odpravo na Bližnji vzhod. Naučil se je arabske govorice, jedel, spal in obnašal se je kot beduin. Sprejel je islam in postal Ibrahim Bin Abdullah. Slišal je za čudovite ruševine na jugu Transjordanije in odpravil se je tja. Takrat se je začelo raziskovanje in odkrivanje Petre. Danes je Petra svetovna znamenitost . Po letu 1980 so iz doline preselili večino beduinskih družin in jim ponudili nova bivališča. Leta 1985 je Petro vzel pod svoje okrilje UNESCO . Do Petre se pride skozi ozko sotesko As-Siq. Dolga je 1,2 km. Ponekod je široka samo 2 metra. Stene nad njo so visoke do 200 metrov, barve pa so osupljive, od rdeče, preko rožnatih do peščenih.

36