Oskarjeva Islandija

je nastalo z vulkanskim delovanjem, sestavlja gorata, z lavo prekrita pustinja, 11 % ozemlja pa je prekritega z ledeniki. 4970 kilometrov dolg obalni pas razjedajo številni zalivi in fjordi. Prebivalstvo je skoncentrirano ob obali, zlasti na jugozahodnem delu otoka, medtem ko je osrednje hribovje povsem neposeljeno. Najvišja točka: Hvannadalshnúkur (2.110 m), pri ledeniku Vatnajökull Najnižja točka: Atlantski ocean (0 m) Podnebje: Značilno je subpolarno oceansko podnebje. Zaradi toplega severnoatlantskega toka so letne temperature na splošno višje kot v drugih krajih z enako zemljepisno širino. Podnebje se nekoliko razlikuje glede na posamezne dele otoka. Južna obala je tako toplejša, bolj vlažna in bolj vetrovna kot severna. Najhladnejši del države je osrednje visokogorje. Zime so na splošno mile in vetrovne, poletja pa hladna in vlažna. Padavine nikoli niso zelo predvidljive, a obstajajo območja in letni časi, ko jih je manj, sicer pa so enakomerno razporejene preko celega leta. Zime (oktober – maj) na Islandiji niso tako hladne in neizprosne, kot bi pričakovali za takšno geografsko širino. Temperature se podnevi gibljejo med -10 °C in + 10 °C (na sončne dni ob začetku in koncu zime je lahko kakšna stopinja več), ponoči padejo lahko precej pod 0 °C. Padavine v tem času so največkrat v obliki snega. Poletja (april – september) so na Islandiji hladna, a kljub vsemu najbolj toplo obdobje v letu. Dnevne temperature se gibljejo med 10°C in 18 °C, na tople sončne dni pa se temperatura lahko vzpne tudi do 25 °C. Padavine so občasne, a nepredvidljive. Muhasto vreme : Islandija ima zelo nepredvidljivo vreme večino leta. Topel, sončen dan se lahko hitro sprevrže v mraz in dež. Prebivalci so muhastih vremenskih razmer dobro navajeni. V nekaj minutah lahko doživimo sonce, veter, dež ali pa celo snežno nevihto. Njihov pregovor pravi: “Če ti trenutno vreme ni všeč, počakaj pet minut in zagotovo bo še slabše.”

5