Oskarjeva Islandija

izbruh. S kasnejšimi potresi se je razpoka spet nekoliko razširila, a kljub temu ne dosega več takšnih višin. Trenutno izbruhne 2 do 3-krat dnevno. Gejzirji so stalni izviri vroče vode. Gejzir nastane, ko je geotermalno ogreta voda ujeta v naravne razpoke. Voda bližje površju se ohladi, medtem ko postaja voda bolj v globini vse bolj vroča, dokler se ne spremeni v paro in izbruhne. GULLFOSS Gullfoss, v prevodu »zlati slap«, je najslavnejši islandski slap. Spušča se v dveh padcih, prvi je visok okrog 10 metrov, drugi pa nekaj čez 20 metrov. Gullfoss je najlepši poleti, v sončnih dneh, ko ga pogosto obdaja mavrica. V 20. letih prejšnjega stoletja je slap skoraj dočakal tragičen konec, ko so želeli tuji vlagatelji na reki Hviti zgraditi jez za hidroelektrarno, a je hči tedanjega lastnika s protesti dosegla, da so projekt ustavili, saj je zagrozila celo, da se bo vrgla s slapu, če z njim nadaljujejo. Leta 1975 je Gullfoss prešel v državno last in je danes naravni rezervat. MODRA LAGUNA Na poti med Reykjavikom in Keflavikom, sredi črnega polja lave, leži ena največjih turističnih znamenitosti Islandije – Modra laguna. Te mlečno modre geotermalne toplice so umetnega nastanka, napajajo pa se z vodo iz bližnje termoelektrarne Svartsengi. Voda ima prijetnih 38 °C, obiskovalci pa prihajajo sem tudi zaradi lagunskega blata, ki naj bi imelo zdravilne učinke za kožo. SKÁLHOLT Skálholt je zgodovinsko in kulturno mesto, ki leži na jugu Islandije, v spodnjem delu doline Biskupstungur med rekama Hvita in Brúará. Skálholt je bil osem stoletij eno od najpomembnejših mest na Islandiji. Od leta 1056 do 1785 je bil sedež ene od dveh škofij. Tukaj je bila tudi prva uradna šola na Islandiji, Skálholtsskóli (zdaj Reykjavík Gymnasium), ustanovljena leta 1056 in namenjena izobraževanju duhovščine. Sedaj služi kot izobraževalni in informacijski center islandske cerkve. Cerkev v Skálholtu je precej večja kot večina islandskih cerkva. Od vrat do apside je dolga približno 30 metrov. Nekatere njene

37