Oskarjeva Islandija

energetskih centrov na Zemlji. Kakorkoli že, pri njem je iskal navdih že marsikateri pesnik, pisatelj in umetnik, med drugim pa je ledenik tudi prizorišče svetovno znanega dela Potovanje v sredino Zemlje pisatelja Julesa Verna. Od leta 2001 je ledenik zaščiten kot del istoimenskega nacionalnega parka, edinega na Islandiji, ki leži ob obali. Prebivalci polotoka so se tradicionalno ukvarjali predvsem s poljedelstvom in ribištvom, ki sta poleg turizma še danes najbolj razširjeni dejavnosti, in v nacionalnem parku lahko najdemo številne ostanke starodavnih ribiških naselij. Za polotok Snæfellsness je značilen tudi raznolik živalski svet. Tu živi približno 54 vrst ptic, med katerimi najdemo tudi nekaj redkih vrst, kot so belorepec, zlatouhi ponirec in nekatere vrste rac. Od kopenskih sesalcev tu prebiva le arktična lisica, ob obalah pa je pogosto videti kakšnega kita. VIK Vik je prijetna vasica s približno 300 prebivalci. Leži na južni obali Islandije, ob vznožju ledenika Mýrdalsjökull, ki pokriva aktivni vulkan Katlo. Katla je v preteklosti bruhal približno na vsake pol stoletja in ker je nazadnje izbruhnil leta 1918, pri čemer je Vik popolnoma poplavilo, prebivalci vasice vsak trenutek s strahom pričakujejo ponoven izbruh. Redno se urijo za primer evakuacije, nacionalna televizija pa je blizu Vika postavila celo spletno kamero, da bodo lahko posneli dogajanje, ko bo vulkan izbruhnil. Vik je sicer znan tudi po svoji črni bazaltni plaži, ki jo je ameriška revija Islands Magazine leta 1991 oklicala za eno najlepših na svetu, zanimive pa so tudi skalne tvorbe Reynisdrangar, za katere legenda pravi, da so okamneli troli, ki jih je ujelo sonce, ko so poskušali zvleči ladjo do obale. KIRKJUBÆJARKLAUSTUR Vasica z imenom, ob katerem si lahko zapleteš jezik, ima le okoli 120 prebivalcev. Služi predvsem kot izhodišče za obisk nekaterih naravnih znamenitosti, ki ležijo v bližini. Začetki vasice segajo še v čas pred stalno poselitvijo otoka, saj naj bi še pred prihodom Vikingov na tem območju našli svoj mir in samoto irski menihi. Kraj se je najprej imenoval Kirkjubaejar ( kirkju pomeni cerkev, bajear pomeni kmetija), leta 1186 pa so imenu dodali še končnico klaustur (kar pomeni samostan), po nunskem samostanu, zgrajenem tistega

33