Oskarjeva Islandija

bitke konec, so pospremile padle junake do Valhale, blažene večnosti Vikingov.

Te glavne like je obdajala množica manj pomembnih bogov, duhovinov, elfov, zlih in drugih duhov, ki so pogosto predstavljali duše umrlih. V 70-ih letih prejšnjega stoletja je nordijsko poganstvo na Islandiji znova zaživelo in ima danes več kot 2000 uradno registriranih pripadnikov. VIKINGI Prihajali so z območja Skandinavije in so bili predniki današnjih Norvežanov, Švedov in Dancev, ko so bili ti še enotno germansko ljudstvo, ki je govorilo isti jezik, staro nordijščino, živelo isto trdo življenje na kmetijah in častilo iste bogove. Doba vikinških osvajanj se je začela konec 8. st., do nje pa je pripeljalo več vzrokov. Prebivalstvo v Skandinaviji je začelo hitro naraščati, saj je imelo milejše podnebje za posledico boljši pridelek in nižjo smrtnost. Veliko vlogo pa je igrala tudi vikinška tradicija: mnogoženstvo je na primer pripomoglo k visoki rodnosti, po izročilu je moral najmlajši sin od doma, pravni red pa je zločince obsojal na izgnanstvo. V Skandinaviji je bilo torej pretesno za vse in Vikingi so odpluli po morju iskat srečo zunaj svojih meja. Prvi vikinški napad, ki šteje za začetek vikinške dobe, je bil rop samostana v Lindisfarnu na vzhodni obali Anglije leta 793. Sledilo je še več ropov samostanov in otokov, ki so bili vse bolj nasilni in pogosti ter so so vrstili še naslednjih 300 let. Sčasoma so se iz skupnega skandinavskega ljudstva oblikovali trije narodi – Norvežani, Švedi in Danci – in vsak je osvajal na svojem koncu, med njimi pa je prihajalo tudi do spopadov. Norveški Vikingi, ki so poselili Islandijo, so tako plenili po vsej obali zahodne Evrope in celo v Severni Afriki. Njihova taktika je bilo predvsem piratstvo in roparski pohodi ter naseljevanje neobljudenih koncev

13

Made with FlippingBook Learn more on our blog