Oskarjeva Indonezija

Deževna doba traja od oktobra do maja, najbolj namočena sta december in januar. Prebivalstvo: 3 milijoni prebivalcev. Večina naselij je stisnjenih v ozek rodoviten pas med pobočjem Rinjanija in sušni, južni del otoka. 80 % prebivalcev je Sasakov, 10 % Balijcev, 10 % pa javanska, kitajska in arabska manjšina. Religija: Na otoku prevladujeta islam in balijski hinduizem, v manjšini so wektu tellu, krščanstvo in budizem. Wektu telu je religija, ki se je na Lomboku razvila kot zmes hinduizma, animizma in islama . Ne spada med uradno priznane religije v državi. Verniki se imajo za muslimane, čemur nasprotuje ortodoksni islam. Priznavajo Alaha in Mohameda kot preroka. Ne molijo 5-krat na dan in ne gradijo mošej. Postijo se le tri dni v ramadanu. Ne romajo v Meko in jedo svinjino, saj menijo, da je vse, kar prihaja od Boga, dobro. Njihovo število naglo upada. Ekonomija: Temelji na kmetijstvu . Riž slovi kot zelo kvaliteten, a zaradi pomanjkanja padavin daje le eno do dve letini. Plantažno pridelujejo še kokose, kavo, kapok in bombaž. Pogoste so opečnate sušilnice za tobak , ki predstavlja glavno izvozno kulturo. Ob obalah je razširjeno ribištvo. Živinoreja ni pogosta. Donosen je tudi izvoz vulkanskega plovca. Turizem postaja vse pomembnejša panoga. Največji turističen center je Sanggigi, sledita mu Kuta in otočje Gili. Zgodovinski pregled: - Pred 17. stoletjem so na otoku prevladovale številne majhne, vojskujoče se Sasaške države ; - v začetku 17. stoletja so Balijci zavzeli zahodni del otoka, vzhodnega pa Makasarci , ki so imeli v oblasti tudi Sumbawo; - 1678 so bili Makasarci poraženi in vzhodni del otoka je zopet pripadal sasaškemu princu; - 1750 je bil že cel otok v balijskih rokah . Odnosi med Balijci in Sasaki so bili na zahodu otoka dobri, saj so Sasaki sprejeli hinduizem. Pogoste so bile medsebojne poroke. Na vzhodnem delu je bila situacija bolj

51