Oskarjeva Indonezija

GOSTOTA NASELJENOSTI: 900 preb./km². Ena večjih na svetu (primerljiva z Bangladešom), osrednja Java (planota Kedu) ima gostoto tudi do 2000 preb./km², medtem ko Jakarta z bližnjo okolico doseže tudi do 14.000 preb./km². ETNIČNE SKUPINE: Javanci (80 milijonov) živijo na osrednji planoti ter na severni in vzhodni obali, Sundanci (25 milijonov) na zahodni Javi in so poznani kot najbolj ortodoksni muslimani, Madurci (12 milijonov) iz bližnjega otoka Madure so poselili predvsem vzhodno Javo in slovijo kot najbolj vročekrvni. Na Javi živi tudi precej Kitajcev. VERSKA PRIPADNOST: Večinoma so muslimani, nekaj je kristjanov in budistov, ohranili pa sta se tudi dve manjši skupnosti – hindujska skupnost Tengger (vzhodna Java) in animistična Badui (zahodna Java). Javo lahko razdelimo na štiri dele: 1. Sundska ali zahodna Java: Sundi so v 13. st. osnovali najstarejše in tudi najbolj ortodoksno muslimansko kraljestvo v Indoneziji. Sundska dekleta veljajo za najlepša v Indoneziji. 2. Osrednja Java: Okolica Yogyakarte in Sola (kulturni središči Jave). 3. Vzhodna Java: Najbolj suho območje, tudi najbolj zaostalo, ni dovolj dežja za pridelavo mokrega riža. Bolj plantaže, kjer gojijo kavčuk, kavo… 4. Jakarta: Glavno mesto je območje per se. Vsebinsko sodi izven Jave, je mednarodno mesto. YOGYAKARTA Leži med Indijskim oceanom in vulkanom Merapi. Ima okoli 500.000 prebivalcev, skupaj z okolico pa 3 milijone. Yogyakarta je kulturno in intelektualno središče Jave. Tu se govori najbolj prava javanščina. Je center stare javanske umetnostne obrti (batik, srebrnina) in klasičnega javanskega plesa. Tu domujejo najbolj prestižne univerze ter akademije. Pomen Yogyakarte daleč presega njeno velikost. Ima status posebnega območja in mestu še danes vlada sultan , ki živi v kratonu (palača z obzidjem). Skozi zgodovino je bilo mesto vedno sinonim za samostojnost in upor proti kolonialni oblasti, naj bo

14